Bobkovi si bodo svetili s svojo elektriko

Vetrnica jih je stala 50.000 evrov, večino denarja so pridobili na razpisu za mlade prevzemnike kmetij.

Objavljeno
17. april 2015 18.06
Vetrnica v Lažah pri Bobkovih
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Laže - Na ekološki kmetiji pri Bobkovih v Lažah pri Senožečah bodo v naslednjih dneh zagnali malo vetrnico. Električno energijo bo proizvajala predvsem za samooskrbo kmetije, presežke ali primanjkljaje pa bodo oddajali oziroma prejemali iz omrežja. Za napravo, s krakom elise je visoka 14,7 metra, njen premer pa je devet metrov, se zanimajo ljudje od vsepovsod.

Vetrnica nazivne moči 20 kilovatov stoji na robu vasi Laže, ki je v območju, kjer Aleš Musić v okviru projekta Vepa načrtuje postavitev velikih vetrnic. Uradna lastnica vetrnice je Maja Bobek, je pa to projekt družine Bobek, ki je o samooskrbi z električno energijo začela razmišljati pred sedmimi leti. Bobkovi obdelujejo 60 hektarov zemlje, v lasti imajo 30 hektarov gozda. Redijo 60 glav goveje živine, od tega 32 molznic, mleko pa oddajajo v ekološko mlekarno Krepko v Laze v občini Logatec. Poleg krme pridelujejo še sadje, zelenjavo. Zadnjih pet let se grejejo na lesne sekance.

Poleti, ko je poraba elektrike velika in znaša približno 2400 kilovatnih ur, zanjo plačajo več kot 300 evrov na mesec. Dvakrat na dan na Bobkovi kmetiji deluje molzni stroj, takorekoč ves čas hladilnik za mleko, pa mešalnik gnojevke, stroj za drva ipd.

Le lokacijska informacija

»Sončna elektrarna nam ni ustrezala. Pet let smo raziskovali trg, pred tremi leti pa smo se prijavili na razpis za mlade prevzemnike kmetij in se odločili za investiranje v vetrnico,« pojasnjuje Maja Bobek. Stroški postavitve so bili 50.000 evrov, na razpisu so prejeli 37.500 evrov nepovratnih sredstev, razliko pa so prispevali sami. »Naša prijava je bila odobrena, še preden se je pojavil projekt Vepa za postavitev številnih velikih vetrnic,« je še povedala Maja.

Majina sestra Ines dodaja, da vetrnice ni bilo enostavno najti in kupiti, pri tem pa jim je tudi kot dobavitelj in monter pomagal lastnik vetrnice pri Razdrtem Aleš Pučnik. Vetrnica je kitajske izdelave, njena življenjska doba znaša 20 let. Ker je njena nazivna moč manjša od 50 kilovatov, so morali pridobiti le lokacijsko informacijo, ne pa tudi gradbenega in energetskega dovoljenja. »Hoteli smo jo postaviti še dlje od vasi, vendar nam na kmetijsko zemljišče niso dovolili.

Mi pa se nismo strinjali z lokacijo med hlevi, zato smo jo postavili za njimi, čisto na rob vasi,« pojasnjuje Ines Bobek.
Kot so nam pojasnili na Elektro Primorska, so investitorki predpisali energetske, tehnične in finančne pogoje, ter ji izdali soglasje za priključitev. Sklenili so tudi pogodbo o priključitvi in o uporabi omrežja. Elektrarna je priključena na interno omrežje gospodarskega objekta. Če bo proizvedla več energije, kot jo bodo na kmetiji porabili, bodo presežke oddali v omrežje (in obratno, ko bo vetrnica mirovala) in to po ceni, določeni med investitorko in trgovcem z električno energijo. Kot so nam povedali Bobkovi, bodo elektriko prodajali GEN-I po za nekaj več kot štiri cente za kilovatno uro.

Hodijo jo gledal od vsepovsod

Mala vetrnica v Lažah, kot smo se prepričali, neposrednih sosedov ne moti, nekateri Laženci pa še nočejo dajati izjav, ker da čakajo na zagon. Sicer pa Bobkova vetrnica vzbuja veliko zanimanje širše javnosti. »Obiskujejo nas napovedano in nenapovedano. Klicali so nas iz Vrtojbe, Sevnice, Kranja... Obiskal nas je na primer nekdo z avtom na elektriko iz Vrhpolja,« je pojasnila Ines Bobek. Na Bobkovi domačiji dograjujejo štiri turistične apartmaje, načrtujejo tudi postajo za polnjenje električnih koles in nakup nekaj koles za izposojo.

Ker je vetrnica zgrajena z javnimi sredstvi, se Bobkovi ne morejo vključiti v podporno shemo za obnovljive vire. Na Elektru Primorska v fazi izdaje dokumentov za priključevanje novih naprav preučijo možnosti priključitve, da ne bi prihajalo do previsoke ali prenizke napetosti v omrežju vzdolž določenih vodov, kjer bi se te težave lahko pojavile. Zato jih za zdaj ne skrbi, če bi število malih vetrnic raslo, če pa bi število vetrnic zelo poskočilo, pa bi morali povečati vlaganja v omrežje tam, kjer bi se vetrnice priklapljale.

Dobre izkušnje z Razdrtega

»Kako do male vetrnice, zanima vse več ljudi. Številni bi jo postavili tudi brez subvencije,« pravi Aleš Pučnik iz Postojne, ki je oktobra lani pri Razdrtem zagnal vetrnico z nazivno močjo 910 kilovatov. Visoka je 53 metrov s premerom elise 44 metrov. S količino proizvedene elektrike je zadovoljen, a pravi, da bi bila lahko »žetev« še precej boljša, če bi mu dovolili postaviti drugi tip vetrnice z večjim rotorjem oziroma večjo površino lopatic.

Podjetje AAE VE po neuradnih podatkih pri svoji 2,3 megavatni vetrnici v Dolenji vasi blizu Senožeč še ni zaključilo meritev hrupa, nosilec projekta vetrnega polja pod Nanosom in Vremščico VEPA Aleš Musić pa je za Delo povedal, da so projekt bistveno zmanjšali. Še jeseni je bilo v igri do 40 vetrnic skupne moči 120 megavatov, po besedah Musiča pa so zaradi spremenjenega energetskega zakona, ki omejuje subvencioniranje za naprave večjih moči od 50 megavatov projekt zmanjšali pod to mejo.

»Dokončne analize vetrov še nimamo. Po tej bomo natančno vedeli, katera stojišča in kakšne vetrnice pridejo v poštev. Lahko bi postavili manj vetrnic večje moči, vsekakor pa manj kot 50 megavatov. Odločitev bo znana predvidoma konec leta 2016, ko pričakujemo, da bomo dobili gradbeno dovoljenje,« pojasnjuje Aleš Musić.