Bodo paviljon EXPO prestavili v Mursko Soboto?

Murskosoboški župan Aleksander Jevšek ima ustna zagotovila, da paviljon dobi Mestna občina Murska Sobota, sklepa vlade o tem še ni, na gospodarskem ministrstvu pa takšne odločitve niso ne zanikali ne potrdili.

Objavljeno
20. januar 2016 17.18
Slovenski paviljon na sejmu Milano EXPO 2015, Italija 18.junija 2015.
Jože Pojbič, Polona Malovrh
Jože Pojbič, Polona Malovrh

Murska Sobota − Čeprav vlada o tem še ni razpravljala in sklepala in čeprav na gospodarskem ministrstvu odgovarjajo samo, da »je predlog o namestitivi slovenskega paviljona s svetovne razstave EXPO 2015 Milano še v pripravi«, se v pomurski metropoli že intenzivno pripravljajo na postavljanje te izjemne stavbe.

Murskosoboški župan Aleksander Jevšek namreč pravi, da ima ustna zagotovila pristojnih, da bo vlada paviljon brezplačno dodelila mestni občini Murska Sobota, pokrila tudi stroške demontaže in prevoza iz Milana, vsi nadaljnji stroški naj bi bili breme mesta oziroma Pomurske regije. »Sklepa vlade sicer še ni in upam, da se pred tem ne bo kaj zalomilo, kajti mi že delamo sto na uro.«

Mestna občina Murska Sobota naj bi se po njegovih besedah za dodelitev paviljona zanimala že v prvi polovici lanskega leta, do konca leta pa so že izoblikovali program, ki je odgovorne na ministrstvu za gospodarstvo očitno najbolj prepričal. »Za paviljon se je po mojih informacijah potegovala dvanajst občin in tudi nekaj podjetij, v igri naj bi ostali le Mestni občini Ljubljana in Murska Sobota, na koncu pa naj bi se na ministrstvu odločili za Mursko Soboto,« pravi Jevšek.

Aleksander Jevšek. Foto Jože Pojbič/Delo

V občini so si zamislili, da bi paviljon kot nekakšna vrata v Pomurje postavili med avtocesto pri počivališču Murska Sobota sever in med gramoznico Kamenšnica, kjer nameravajo v prihodnjih dveh ali treh letih urediti športno rekreacijsko ter naravovarstveno območje. V delu paviljona bi uredili arheološko razstavo izkopanin, najdenih pred gradnjo avtoceste, večji del paviljona pa naj bi bil namenjen predvsem turistični predstavitvi pomurskega in tudi zamejskega, porabskega turizma ter vsega, kar se na to dejavnost navezuje. »Ker je sam paviljon nekaj posebnega, bo morala biti tudi njegova vsebina biti nekaj posebnega in za to si močno prizadevamo,« pravi Jevšek.

Kot rečeno nam z ministrstva za gospodarstvo tega, kar trdi soboški župan, niso ne potrdili ne zanikali, zato tudi niso komentirali ali razlagali, zakaj in po kakšnih kriterijih naj bi prav Murska Sobota dobila paviljon in zakaj brezplačno.

A tudi o tem je bil pripravljen spregovoriti Jevšek: »Mislim, da smo odgovorne prepričali tako s programom, ki bo namenjen promociji in predstavitvi celega Pomurja in območja, na katerem na Madžarskem živijo porabski Slovenci, kot z dejstvom, da imamo na resnično imenitni lokaciji ob avtocesti dovolj veliko zazidalno zemljišče in da bomo lahko pravočasno uredili vso potrebno dokumentacijo skupaj z gradbenim dovoljenjem, da bo paviljon mogoče začeti postavljati še v prvi polovici letošnjega leta. Tudi začetni znesek, potreben za ureditev dokumentacije in za postavitev paviljona, lahko občina zagotovi dovolj hitro, za poznejše financiranje ureditve notranjosti pa smo se že začeli dogovarjati s podjetji in drugimi pomurskimi občinami, kandidirati pa nameravamo tudi za sredstva pomurskega razvojnega zakona in iz drugih skladov. Vse to smo tudi pripravljeni zagotoviti dovolj hitro, saj je treba paviljon v Milanu razdreti in odpeljati do aprila letos, mi pa smo zagotovili, da bomo do konca aprila imeli gradbeno dovoljenje in temeljno ploščo za postavitev paviljona.«

Slovenski paviljon. Foto Jure Eržen/Delo

Ker projekt zahteva veliko dela in denar, Jevšek pravi, da od lokalnih skupnosti, ki so se prav tako potegovale za paviljon, »ni zaznati neprivoščljivosti«.

A na primer župan občine Zagorje Matjaž Švagan ni povsem zadovoljen s takšno odločitvijo. Zanj je bil paviljon Expo edinstvena priložnost, da Cerarjeva vlada pokaže, koliko ji je do reševanja Zasavja: »Zdaj je jasno, da ji do Zasavja ni nič. Odločitev Cerarjeve vlade doživljam kot največjo klofuto mlajšim generacijam Zasavcev. Paviljon bi bil priložnost za mlade, zagon za nova delovna mesta, za razvoj ... Bile so že vlade, ki so nam delile klofute, a večje od te ne pomnim. Prepričan sem, da smo med vsemi kandidati za paviljon ponudili vsebinsko najbogatejši projekt. Verjamem, da bodo to prej ali slej sprevideli tudi na vladi.«

Ljubljanski župan Zoran Jankovič zadeve ni hotel komentirati.

Marko Lukić, direktor podjetja Lumar, ki je po zamisli in načrtih skupine Sono arhitekti zgradilo paviljon, pa pravi:  »V podjetju Lumar pozdravljamo informacijo o tem, da bi naj slovenski paviljon zaživel v Sloveniji. Tako bo za vse čase spominjal na uspešno slovensko predstavitev na Expo 2015 v Milanu, kjer se je Slovenija predstavila s kakovostno zasnovanim in izvedenim lesenim objektom, in bo dokaz, na kako visokem tehnološkem nivoju v gradnji z lesom smo bili v Sloveniji že leta 2015.«

Direktor SoNo arhitektov Edvard Blažko odločitev o tem, kdo bo dobil paviljon, prepušča ministrstvu oziroma vladi, »sami pa si želimo, da paviljon ponovno zaživi. Prav tako si želimo, da bo imel nov lastnik dobro, utemeljeno vsebino in vizijo ter koncept razvoja, ki bo objektu zagotavljal dolgoročno 'življenje'. Vsebina je ključna, seveda ob primerni umestitvi v krajino. Navsezadnje je šlo v primeru Expa za šestmesečno postvitev, medtem ko bo objekt v primeru ponovne postavitve zgrajen trajno.«