Tiskane izdaje
Ljubljana – Na slovenskih vratih je 233 zdravnikov iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Makedonije. Ali bodo ti zdravniki, ki lahko vstopijo v ordinacije po intervencijskem zakonu v najkrajšem času, znali slovensko? Veliko pove že to, da se je na jezikovni tečaj prijavil en sam.
Vstop zdravnikov iz tako imenovanih tretjih držav omogoča zakon o poklicnih kvalifikacijah za zdravnike in zobozdravnike, ki je bil sprejet interventno in je začel veljati januarja letos. Ministrstvo za zdravje je doslej po tem zakonu prejelo 233 vlog. Vsak kandidat ima tudi garancijsko pismo delodajalca v Sloveniji, ki ga namerava zaposliti. Večinoma so iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Makedonije. To so torej zdravniki, ki so pridobili diplomo v eni izmed teh držav in še niso specialisti (takih vlog je 32 za zobozdravnike in 87 za zdravnike) ali pa so se že specializirali v svoji državi in bi radi pridobili priznanje te specializacije v Sloveniji (takih je 114).
Skozi sito 19 zdravnikov
Z intervencijskim zakonom jim je omogočen hitrejši postopek priznanja izobrazbe in hitrejša vključitev v delo pri nas. Doslej, torej od 1. januarja do včeraj, je ministrstvo izdalo 19 potrdil o poklicnih kvalifikacijah, in sicer: tri odločbe zobozdravnikom, eno odločbo eni zdravnici, ki mora opraviti specializacijo, in 15 zdravnikom specialistom. To so zdravniki, ki so naredili vse potrebne izpite in izpolnili druge zahteve posebne komisije pri ministrstvu. Zdravniška zbornica je podelila 16 licenc. Toliko zdravnikov torej zdaj lahko začne delati samostojno.
Ob sprejemanju tujih zdravnikov v Slovenijo se postavlja nekaj pomembnih vprašanj. Poglejmo primer.
Zdaj v Karlovcu, jutri v Metliki
V Zdravstvenem domu Metlika bo začela po novem letu delovati internistična kardiološka ambulanta. Ambulanto (v tretjinskem obsegu) je odobrila vlada na pobudo zdravstvenega doma. Zanjo bo zdravstveni dom na leto dobil 45.848 evrov. Kdo bo delal v ambulanti?
»Dogovorjeni smo s hrvaškim internistom kardiologom iz Karlovca. Šli bomo v uveljavljanje poklicne kvalifikacije po intervencijskem zakonu. Na začetku bo delal pod mentorstvom. Z mentorjem še nisem dogovorjen, a to ne bo težava. Mentor je lahko kateri koli zdravnik iz Novega mesta, ki je oddaljeno le 34 kilometrov,« je povedal direktor ZD Miro Vuković, sicer prav tako zdravnik. Načrtuje, da bo zdravnik iz Hrvaške začel delati že 1. januarja, in sicer z delovnim dovoljenjem, ki ga izda zavod za zaposlovanje na podlagi potrdila ministrstva, da je zdravnik v postopku pridobivanja poklicne kvalifikacije. To je tako imenovano prilagoditveno obdobje, ki lahko traja eno leto. V tem času še ne bo imel licence zdravniške zbornice. Ali bo 1. januarja, torej čez poldrugi mesec, znal slovensko?
»Najprej bo govoril hrvaško, a se že intenzivno uči slovensko. Metlika je obmejno mesto. Leta in leta tu delajo hrvaški državljani,« je povedal Vučković. Sam je diplomant sarajevske medicinske fakultete, delal je v Dubrovniku in prišel v Metliko pred 24 leti. Še zdaj ne govori povsem slovensko. »Veste, v Beli krajini se niti ne moreš naučiti prave slovenščine,« nam je zaupal. Prepričan je, da se bo novi zdravnik naučil slovenskega jezika sčasoma.
Ob tem je treba povedati, da intervencijski zakon nalaga odgovornost za znanje slovenskega jezika delodajalcem (zdravstveni dom, bolnišnica, koncesionar), da sami določijo potrebno raven znanja »v skladu s stopnjo znanja, ki ga zdravnik potrebuje za posamezno delovno mesto«. Potrdilo o znanju jezika mora tuji zdravnik predložiti izvajalcu pred zaposlitvijo. Kdaj torej: pred začetkom pripravništva, pred začetkom »prilagoditvenega« obdobja ali pred nastopom redne zaposlitve? Zakon pri tem ni jasen.
Ne bi smeli takoj v ordinacijo
»Prilagoditveno obdobje za tujca prav tako pomeni, da mora tuji zdravnik spoznati naš način dela, preiskave in zdravila, ki so mu tu na voljo. Raven zdravljenja v Sloveniji se precej razlikuje od ravni v Srbiji, na Hrvaškem, v Makedoniji. Zato ne more takoj delati v ordinaciji, čeprav zdaj dela kot internist kardiolog na Hrvaškem,« je opozorila vodja oddelka za podiplomsko usposabljanje na zdravniški zbornici Tina Šapec. »Stališče zdravniške zbornice do znanja jezika je, da mora zdravnik znati slovensko prvi dan, ko vstopi v ordinacijo, torej prvi dan pripravništva ali prvi dan prilagoditvenega obdobja.«
Razlog? Če zdravnik bolnika ne razume dobro, lahko nastanejo veliki nesporazumi – napačno zdravljenje ali velike zdravniške napake. Tudi če dela pod mentorstvom, mora znati slovenski jezik. Mentor je namreč v stiku s tujim (ali domačim) zdravnikom, ni pa nenehno z njim.
Zdravniško zbornico je intervencijski zakon o preverjanju znanja jezika zaobšel. Po besedah Tine Šapec znanje slovenskega jezika preverjajo kadrovske službe v bolnišnicah, ki za to niso usposobljene. Ker tujcem ni treba odgovarjati v slovenskem jeziku niti na vseh potrebnih izpitih med nostrificiranjem diplome in niti med prilagoditvenim obdobjem, njihovo znanje pa določa izključno delodajalec, se lahko zgodi, da bomo imeli v sistemu kmalu veliko tujih zdravnikov, ki ne bodo znali slovensko.
Na tečaj prijavljen en sam
»Zelo sem zaskrbljena. Bojim se, ker se skrb za znanje slovenskega jezika prepušča delodajalcem,« je dejala dr. Ina Ferbežar, vodja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na filozofski fakulteti.
»Zdravnik mora zelo dobro razumeti bolnika in mu znati razložiti vse podrobnosti. Osnovna raven znanja ne zadostuje. Zdravnikov je na naših tečajih zelo malo. Učijo se doma, k nam pridejo samo na izpit. A poglejte, niti izpita na osnovni ravni mnogi ne naredijo. Zdravniki in njihovi potencialni delodajalci so arogantni. Nekateri menijo, da ne potrebujejo znanja jezika.« Center ima edini v državi državno pooblastilo za določanje ravni potrebnega znanja, tečaje in izpite iz slovenskega jezika nasploh.
Letos je prišlo na izpit za osnovno raven znanja 32 zdravnikov, pet jih izpita ni opravilo. Na izpit za visoko raven sta se prijavila 102 zdravnika, uspešna je bila dobra polovica (56 odstotkov), drugi so padli. V sodelovanju z zdravniško zbornico center zdaj pripravlja specializiran tečaj za prihajajoče tuje zdravnike. Nanj se je prijavil en sam zdravnik.
