Ljubljana - Zdravniki bodo morda že v petek začeli delati tudi nadure tako kot pred krizo, ki traja že polnih osem dni. Po dvodnevnih pogajanjih sta namreč tik pred 19. uro, minister za zdravje Dorjan Marušič in predsednik zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin podpisala sporazum, ki - po besedah obeh podpisnikov - to omogoča. Jutri ga mora potrditi še vlada. Ker predvideva sporazum odprtje kolektivne pogodbe, minister za zdravje Dorjan Marušič sinoči še ni vedel, ali ga bo vlada danes podprla pri nadaljnjih korakih za spremembe v zdravstvu ali ne.
»To je vprašanje za milijon dolarjev,« je odgovoril in zagotovil, da je sporazum dober tako za državljane in za vzdržnost sistema kot tudi za zdravnike. Nemogoče?
»Pri pogajanjih sem imel stalno pred očmi bolnike in bolnice in vzdržnost zdravstvenega sistema v Sloveniji. Odločitve niso bile lahke, lahko pa zatrdim, da če bodo zdravniki sledili pobudi ne le ministra, ampak tudi Fidesa, se bo stanje normaliziralo. V mirnem času se bo laže dogovarjati o naslednjih korakih,« je dejal minister in poudaril, da »smo danes dosegli prvo etapo nadgradnje zdravstvenega sistema«.
Kateri so naslednji koraki?
Vseh podrobnostih sporazuma sogovornika sinoči še nista zaupala javnosti, a minister je kot bistveno omenil sprejetje mreže dežurnih mest v okviru podzakonskega akta. S tem se bo vrnilo plačilo dežurstev oziroma plačilo 24-urnega zdravstvenega varstva na dosedanjo raven, je dejal.
Napovedal je, da bo optimizacija (beri zmanjšanje števila) dežurnih mest potekala tako, da ne bo boleča za zdravje ljudi, na drugi strani pa bo vsako izpuščeno ali prihranjeno dežurno mesto pripeljalo do petih prostih zdravnikov in zdravnic, kar pomeni toliko več kadra v času za redno dnevno zdravljenje ljudi.
Manjše število dežurnih mest namerava doseči z združevanjem dežurne službe na primarni in sekundarni ravni, delovnih procesov v zdravstvu, ki naj bi razbremenili zdravnike. Torej, če povzamemo, sporazum predvideva nekakšen obvod spornega zakona, s katerim je državni zbor znižal plačilo za dežuranje zdravnikov. Ta obvod pa bo prinesel še nekatere druge spremembe, med njimi tudi, tako Marušič, plačevanje zdravnikov po opravljenem delu, ne po urah, čemur pa nekateri nasprotujejo.
»Moj cilj je bil normalizacija stanja. To smo dosegli. Pogajanja so bila trda in bodo pustila sledi,« je povedal Marušič. Fides je prišel namreč na pogajanja s predlogom - zahtevo po uveljavitvi pripravljenih standardov in normativov zdravniškega dela. Pri tem mu ni uspelo, saj bi po prvih ocenah takšno delo zahtevalo dodatnih 17 milijonov evrov, kar pa ni sprejemljivo za vzdržnost sistema, je menil Marušič.
Je Kuštrin zadovoljen z doseženim?
»Podpisali smo sporazum, ki je dober tako za bolnike kot za zdravnike. Nisem imel v mislih le bolnikov, ampak tudi zdravnike. Zadovoljen sem, da se iz naslova nujne medicinske pomoči ne bodo znižali ne osnovne plače ne zdravniški dodatki. Fides od standardov in normativov ni odstopil, odstopili smo le od tega, da se to vprašanje rešuje v tem pregretem ozračju v okviru sporazuma,« je povedal Kuštrin. Napovedal je, da bodo zdravniki začeli spet polno nadurno delo v petek, če bo vlada v četrtek potrdila sporazum. V tem primeru ga bo namreč izredna konferenca Fidesa potrdila v petek in zdravniki se bodo takoj - seveda po individualni presoji - vrnili na polno nadurno delo.
Vse, tako normalizacija razmer v zdravstvu kot reforma, ki pravzaprav predvideva odmik od zdravnika kot klasičnega javnega uslužbenca, je torej odvisno od današnje odločitve vlade.
Iz tiskane izdaje Dela