Tiskane izdaje
Vendar je Kangler, kot rečeno, izjema, ki potrjuje pravilo. Nihče od njegovih nekdanjih kolegov namreč še ni bil prisiljen zapustiti svoje funkcije, ker bi bil osumljen, obtožen ali celo obsojen korupcijskih dejanj. Tega ni storil niti dvakrat obsojen župan Trebnjega Alojzij Kastelic niti župan Komende Tomaž Drolc, ki je svojim svetnikom prostodušno pojasnjeval, kako je osebno nesel denar v Ljubljano v zameno za dovoljenja pri gradnji poslovne cone.
Odstopiti ne namerava niti župan Ljubljane Zoran Janković, ki se je v zadnjih letih znašel v petih različnih postopkih, poleg tega Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ni znal ustrezno pojasniti izvora svojega premoženja. Organi pregona še iz časa njegovega vodenja Mercatorja preiskujejo domnevno zlorabo položaja pri nakupu zemljišča v srbskem Nišu. Preiskujejo tudi njegovo vlogo pri gradnji Športnega parka Stožice, sumljive transakcije na relaciji MOL–Grep–Baza Dante in KLM, katere solastnik je Janković, v primeru Tritonis pa ga sumijo goljufije pri prodaji zemljišč na Vojkovi cesti. V najnovejši akciji je policija iskala dokaze za korupcijo pri plačilu donacij v zameno za izvedbo nekaterih projektov MOL.
Vlada: Spremembe še letos
KPK je med petnajst ključnih izhodišč za spopadanje z največjimi korupcijskimi problemi države uvrstila tudi možnost odpoklica župana in »sprejetje zakonodaje, ki bo na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu predvidevala sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas«.
Veljavni zakon o lokalni samoupravi namreč prenehanje funkcije župana predvideva le v primeru pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, pri čemer mora prenehanje funkcije nato ugotoviti še občinski oziroma mestni svet. Predčasnega odpoklica župana (z glasovanjem volivcev) pa sedanja zakonodaja ne predvideva.
Vlada spremembe na tem področju podpira, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Med drugim so pripravili spremembo zakona o lokalni samoupravi, ki bo uvedla možnost odpoklica župana na podlagi iniciative volivcev z zbiranjem podpisov in glasovanjem na ljudskem glasovanju. Kako natančno bo ta postopek potekal, ministrstvo ni razkrilo. Strokovno analizo in pripravo gradiv in postopkov so že opravili, rok za spremembo zakona je junij 2014.
Še manj podrobnosti je znanih o zaostritvi pogojev nekaznovanosti oziroma posledic kaznovanosti. To bodo urejali za vse funkcionarje, tudi za župane, s spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, »ki bo omogočila dvig etike in integritete pri opravljanju javnih funkcij.« Vlada načrtuje, da bodo zakon spremenili še letos.
Glasovanje
Tako je mogoče sklepati glede na sveženj zakonodaje, ki ga je na začetku tega meseca v parlament poslala stranka Pozitivna Slovenija. Ta odpoklic župana ureja z že uveljavljenim institutom referenduma na lokalni ravni: občinski svet na podlagi zbranih petih odstotkov podpisov volivcev v občini razpiše referendum o glasovanju o ljudski nezaupnici. Odpoklic župana bi bil po predlogu PS uspešen, če bi za ljudsko nezaupnico glasovalo več kot 50 odstotkov tistih, ki so oddali glas, pri čemer mora volilna udeležba doseči vsaj 90 odstotkov volilne udeležbe na volitvah, na katerih je bil župan izvoljen.
Sedanji župan Maribora Andrej Fištravec »je zelo naklonjen možnosti odpoklica župana, saj je bilo prav na primeru mariborskih vstaj opazno, da so ljudje takrat, ko izgubijo zaupanje v župana, pripravljeni iti tudi na ulico – in doseči svoje,« so sporočili iz mariborske občine. Še več, Fištravec podpira tudi možnost odpoklica mestnih svetnikov, saj mu sedanji mestni svet, v katerem so še vedno pripadniki Kanglerja, močno nagaja. Mestni svetniki nekdanje županske garniture prejšnji teden tako niso hoteli razpravljati o proračunu, zato bodo najverjetneje zamudili s prijavo na razpis za evropski denar, ki bi omogočil gradnjo vrtca, kanalizacije in vodovoda ter integriranje ranljivih zaposlitvenih skupin.
