Bojan Žnidaršič: S trojkami bi se lotil odstranjevanja drevja

Cerknica – Kako bi država lahko organizirala odpravljanje posledic po žledu in kako bi Slovenija lahko porabila lesno biomaso oziroma »odpadek odpadka«, smo povprašali energetskega svetovalca in direktorja Vitre, Centra za uravnotežen razvoj Cerknica, Bojana Žnidaršiča.

Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije bo približno (le) dvajset odstotkov lesa od sedmih milijonov kubičnih metrov, kolikor ga bo treba pospraviti iz gozdov, takšnega, ki je višje kakovosti oziroma vrednosti. Nimamo niti dovolj usposobljene delovne sile, ki bi se lahko sama spoprijela z odstranjevanjem poškodovanega lesa iz gozda.

Usposobljenih ljudi za delo v gozdu je pri nas trenutno premalo. Kako bi odstranjevanje padlega drevja iz gozdov organizirali vi?

S trojkami. Stroji ne morejo povsod in v gozdu je veliko ročnega dela. Trojka je ekipa, ki napolni en avto. V njej je en usposobljeni sekač, profesionalec, pomagajo pa mu še trije (ali štirje) pomočniki prostovoljci ali, idealno, zaposleni prek javnih del. Pomagali bi mu pri odnašanju, čiščenju, skladanju vej in podobno. To je mogoče hitro organizirati in izvesti, takoj ko skopni sneg. Seveda je treba doreči tudi nadaljnji proces, celotno verigo od prvega vprašanja, kaj s tem lesom, ko ta pride do vlake ali kamionske ceste.

Vaš predlog državi je, naj spodbuja ogrevanje javnih stavb z izrabo sekancev.

Ni dvoma, da ima višja predelovalna vrednost lesa vedno prednost. Les za energetske potrebe je zadnja možnost. Vsaka nesreča je lahko tudi priložnost. Sekanci so idealen energent, vanje je vložene zelo malo primarne energije (veliko manj kot pri peletih), energije, ki je potrebna za izdelavo sekanca. Šole, vrtce, domove za starejše, bolnišnice, upravne stavbe ..., ki porabijo velike količine energije, bi lahko ogrevali z energijo iz sekancev, lesa, ki ni za nobeno drugo rabo. V javnem sektorju in večstanovanjskih stavbah bi država morala pospešeno promovirati in uvajati sisteme ogrevanja na sekance.

V kolikšnem času se naložba povrne?

Zgodba je zelo preprosta. Investicija se s prihranki stroškov za energijo povrne v dveh do treh letih brez kakršnih koli subvencij, ker so sekanci petkrat cenejši od kurilnega olja. Kilovatna ura energije, ki nas greje ali segreva sanitarno vodo, je petkrat cenejša kot kilovatna ura iz nafte. Resnični primer: v energetsko slabi hiši v Postojni so prej pokurili 2800 litrov kurilnega olja na leto, zdaj pokurijo 30 nasutih metrov sekancev, kar znese na leto 600 evrov.

Zame je ključno spodbujanje povpraševanja. Država bi morala začeti nekakšen new deal, investicijski cikel, ki bi to sprožil. Lesa imamo v izobilju in nam lahko propade, hkrati pa ima uporaba biomase za ogrevanje veliko prednosti. Odpre se večje število delovnih mest, zmanjšata se obremenjenost okolja in energetska odvisnost Slovenije.

Kakšna je tehnologija izgorevanja v pečeh na sekance?

Enaka kot pri peletih. Obstajajo tudi tehnične rešitve za kurjenje mokrih sekancev, kar sicer daje pol manjši izkoristek, a stroški so še vedno nižji. Tudi veliko skladišče za sekance sploh ni nujno. A gremo v trgovino po kruh enkrat na leto za celo leto? Tudi sekance lahko kupimo večkrat v letu.