Bojana Žvan: Ekscesov na nevrološki kliniki ni bilo mogoče predvideti

Ljubljana – Dogodki, povezani s sumom, da je bila decembra lani na oddelku za nevrološko intenzivno terapijo UKC izvedena evtanazija, bodo s položajev očitno odnesli tudi vodjo oddelka Viktorja Šviglja in predstojnico kliničnega oddelka za možganske bolezni na nevrološki kliniki prof. dr. Bojano Žvan, ki nam je odgovorila na nekaj pisnih vprašanj.

Kako komentirate dejstvo, da vas namerava vodstvo UKC razrešiti s položaja?

Dobila sem le predlog in nobenih drugih pojasnil. Zato z utemeljitvijo nisem seznanjena. Prav tako še nisem uradno prejela poročila o nadzoru, ki sem si ga morala pridobiti iz drugih virov.

Sleherno odgovornost zavračam, predvsem o tem, da bi morala predvideti ekscesne dogodke. Za vse zaposlene v UKC velja Pravilnik o pristojnostih in odgovornostih, zato je pretok informacij med nami natančno določen in vsak zdravnik ima dolžnost, da vse informacije o zdravljenju pacientov preda svojemu nadrejenemu oziroma predstojniku. Vsi zaposleni na naši enoti in drugi imajo mojo GSM-številko, nanjo me lahko kličejo tudi ponoči.

Če delavci po lastni presoji informirajo druge poslovodne organe namesto predstojnika, kršijo interna pravila. Enako kršijo pravila tisti, ki takšne informacije prejemajo in sami prevzemajo pristojnosti predstojnika, saj se s tem vzpostavlja paralelno vodenje. V tem primeru se je to zgodilo. Vsi vpleteni delavci so vedeli, da morajo obvestiti mene ali mojega namestnika prof. dr. Bajrovića, pa niso. Med njimi je bil tudi predsednik etične komisije v UKC prof. dr. Grosek, ki tudi pozna pravila v UKC.

Če bi me dr. Radan obvestil o spornem dogodku, bi takoj sklicala vse zdravnike in bi se o tem skupaj pogovorili ter po mojem prepričanju ugotovili, da gre za provokacijo. V nasprotnem primeru bi takoj obvestila pristojne, da je potrebna obdukcija, saj je bil še čas, da preprečim upepelitev pokojnega. Moje mnenje je, da strokovni direktor Nevrološke klinike ni bil pripravljen na tak ekscesni dogodek in ni počakal, da se najprej interno ugotovijo dejstva. Svoje videnje pogovora z dr. Radanom je posredoval dr. Radanu, ki mu je takoj odgovoril, da pacient ni dobil kalija. Očitno je, da drugi kolegi dr. Radanu niso verjeli, da je uporabil kalij na način, kot ga je opisal, kar bi bilo treba razčistiti takoj. Iz tega dogajanja sva bila moj namestnik in jaz očitno namerno izključena.

Ugotavljanje odgovornosti v UKC bi moralo potekati v enakem vrstnem redu, kot je potekalo informiranje tistih, ki so bili obveščeni o spornem dogodku, pa niso pravočasno ukrepali. Strokovno vodstvo UKC išče odgovornost v nasprotnem zaporedju od vseh tistih, ki so bili obveščeni. Sama o tem ekscesu nisem bila obveščena takoj, kar ni v skladu s pravili. Očitno je, da je strokovni direktor klinike brez moje vednosti ali vednosti mojega namestnika, mimo svojih pooblastil urejal to zadevo.

Kdaj ste izvedeli, da je zdravnik odredil bolniku smrtonosno infuzijo kalija?

V sredo, 23. 12. 2014, okoli 21. ure, med proslavo dneva državnosti, ko me je poklical moj namestnik.

Kdaj ste s tem zdravnikom pogovorili?

Z zdravnikom se nisem mogla pogovoriti, ker je bil prej suspendiran.

Kdaj ste se pogovorili z njegovim vodjo Viktorjem Švigljem?

Viktor Švigelj informacij ni posredoval meni, ampak strokovnemu direktorju Nevrološke klinike UKC. Pogovorila sva se takoj naslednji dan, ko sem bila obveščena.

Kdaj ste se pogovorili o dogodku s kolektivom oddelka?

Takoj, ko sem prišla z letnega dopusta. Ves ta čas sem imela namestnika s pooblastili.

Ali je uporaba kalija za zaustavitev srca na tem oddelku razširjena?

Kalij se ne uporablja za ustavljanje srca, kot je to laična javnost napačno razumela. Vsak človek mora imeti določeno vrednost kalija v krvi. Srce se ustavi, ko ga je preveč ali premalo. V konkretnem primeru je imel pacient pred smrtjo povečano koncentracijo kalija v krvi. Dodajam, da dokumentirane medicinske raziskave kažejo, da takim pacientom po smrti tudi po naravni poti vrednost kalija strmo naraste. Zato bi bila ob obdukciji določitev te vrednosti vprašljiva.

Kako pogoste greste kot predstojnica na jutranji ali popoldanski raport na oddelek intenzivne terapije?

Jutranji raport se preda na skupnem raportu celotne enote.

Kako pogosto imate skupni raport z obema oddelkoma, ki ju vodite: vaskularnim in intenzivno terapijo?

Vsako jutro! V primeru strokovnih konzultacij pa še posebej organziramo konzilije, ki jih določamo sprotno. Komunikacija med oddelki nastaja tudi ob vsaki premestitvi bolnikov.

Kako pogosto se teh raportov udeleži prof. Vodušek?

Zelo redko.

Kako pogosto skliče skupni sestanek zdravnikov celotne nevrološke klinike prof. Vodušek?

Ne spomnim se, da bi bil kakšen v zadnjih letih.

Kako ocenjujete odnose na nevrološki kliniki?

Delo v intenzivnih enotah pomeni največje psihofizične napore za zdravnike. Na oddelku intenzivne nevrološke terapije (ONIT) so odnosi občasno napeti, na to je opozarjal dr. Radan. Na drugih treh oddelkih Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo (KO VNINT) so odnosi dobri. Menim, da je to posledica preobremenitev, na katere že več let opozarjam. Na določene probleme sem sproti pisno opozarjala vodstvo UKC, kot strokovnega direktorja klinike pa tudi Svet zavoda UKC. Predlagala sem tudi disciplinske ukrepe, zamenjave vodij, povečanje števila kadra, tečaje komunikacije in podobno, vendar večinoma niso bili uslišani. Za stanje na oddelku so odgovorni vsi, ki so s svojo pasivnostjo vzdrževali status quo. Ta se je sprevrgel v eksces, ki se ga zdaj poskuša prikazati kot nedefinirano medicinsko napako, za katero niso ugotovljen niti vzroki niti posledice. Prav tako nadzor ni dal navodil, da se takšen eksces ne bi več ponovil.

Ali menite, da odnosi med zdravniki vplivajo na zdravljenje bolnikov?

Odnosi med osebjem ne smejo v nobenem primeru vplivati na zdravljenje bolnikov. Občasna napetost nastaja zaradi nenehnih preobremenitev, vendar tako stanje ne sme trajati nekaj let. Popolnoma normalno in človeško je, da se osebja, ki dela predvsem v intenzivnih enotah, ne sme preobremenjevati. Naš ONIT je precej bolj obremenjen, kot določajo standardi. Pa tudi sicer zakonodaja ne omogoča nadzora psihofizičnega stanja preobremenjenega osebja. Kljub temu verjamem, da si vsi zaposleni v UKC maksimalno prizadevajo za dobro pacientov.