Tiskane izdaje
Zakon, na katerega so imele številne pripombe zakonodajno-pravna služba državnega zbora in zdravniške organizacije, nanj pa so vložili tudi niz amandmajev, je bil nato sprejet v parlamentu v okviru iste seje državnega zbora – v enem samem dnevu. Postopek ni bil »nujen«, ampak reden. To je možno, odkar so poleti začele veljati spremembe poslovnika državnega zbora. Zakon bo jutri poslan v uradni list; veljati bo začel 30. dne po objavi, torej novembra.
To pa se ne bo zgodilo, če bo Jožef Ivan Ocvirk, predsednik Društva za zdravje naroda, danes prinesel v državni zbor 2500 podpisov za referendum proti zakonu ali če bi državni svet danes sprejel odložilni veto.
Odvetnica vložila veto
Že dan po sprejetju zakona, 20. septembra, je odvetnica iz Maribora Simona Marko poslala pobudo za odložilni veto zakona v državni svet na tri naslove: predsedniku državnega sveta Mitji Brvarju, predsedniku odbora Petru Požunu in na generalno pisarno državnega sveta. Neuradno smo izvedeli, da državni svet danes na izredni seji njene pobude ne bo obravnaval, saj je očitno noben od prejemnikov pobude ni poslal v odločanje članom.
»Zakon je grozen. Največja težava je njegova retroaktivnost. Posega v pravice in koncesijska razmerja za nazaj, kar je nedopustno. Pravi naslov za ta vprašanja je svetnik Požun, ki se v državnem svetu ukvarja z zdravstvom. A šele po tem, ko sem mu poslala, so me opozorili, da to nima smisla, saj je član stranke SMC, ima številne funkcije in prav on je državnemu svetu 30. junija predstavil zakon – državni svet ga je takrat podprl,« je povedala včeraj za Delo Simona Marko.
Bolniki podpisujejo
»V pobudi za referendum smo se pridružili bolnikom, tako da lahko oddajo podpise tudi v ambulantah,« je potrdila Helena Mole, predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.
Zdravniki proti zakonu
»Zakon ne prinaša nobene prednosti za bolnika. Politika poudarja javno zdravstvo, a njegov del – koncesionarje – rušijo. Razlika in diskriminacija med javnimi in zasebnimi izvajalci se bo še povečala. Eni zdravniki potrebujemo koncesijo za svoje delo, drugi – javi zavodi – pa ne. Pravno gledano so nekatere rešitve v zakonu nevzdržne in neustavne, zato proučujemo možnost, da bi dali zakon v ustavno presojo, najbrž pa bodo sledile tudi tožbe posameznih izvajalcev,« je napovedala.
Zbornica nima toliko denarja
Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je vesela, da so bolniki prepoznali prizadevanja zdravniške zbornice, ki je zakonu ves čas nasprotovala, in zdaj tudi bolniki zakonu nasprotujejo. »Očitno nam ni uspelo prepričati politikov in poslancev, nam je pa uspelo predstaviti najspornejše rešitve širši javnosti. Čas je, da se vsi, ki smo ali bomo postali uporabniki zdravstvenih storitev, zavedamo, da ne smemo molčati, ko gre za naš zdravstveni sistem, ki ga bo sedanji zakon zanesljivo poslabšal,« je zapisala v odgovoru Delu. »Zadnji poskus, da bi na odboru za zdravstvo državnega zbora naše mnenje dopolnila, so koalicijske stranke preprečile,« je povedala o svojih aktivnostih v zvezi z zakonom. Na vprašanje, ali je res treba politične stranke prek lobistov podkupovati, da bi sprejele določen zakon in ali ima kakšne izkušnje v zvezi s tem, je Zdenka Čebašek Travnik odgovorila, da je vprašanje zanjo žaljivo, vendar je res, »da sem v pogovorih omenila, da so možnosti, ki jih ima zbornica pri pripravi zakonodaje, izčrpane. Zbornica nima sredstev, da bi najemala (ne podkupovala) lobiste, ki bi morda lahko naredili kaj več.«
