Bolnišnice kršijo predpise, ker drugače ne morejo

Bolnišnice, čeprav pod isto streho ministrstva, različno s podjemnimi pogodbami, ugotavlja računsko sodišče.

Objavljeno
31. januar 2017 17.00
Mnenja / SP 14.6.2014 Slovenija
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana - Bolnišnice so zaradi pomanjkanja zdravnikov različnih specializacij prisiljene sklepati podjemne pogodbe. Pri tem so prisiljene kršiti različne predpise, da lahko zagotovijo 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo, je ugotovilo računsko sodišče. Nekateri primeri pa so resnično sporni.

Računsko sodišče v svoji zadnji reviziji o zdravstvu med pregledom štirih manjših bolnišnic (Postojna, Kranj, Trbovlje, Brežice) ugotavlja popolno neurejenost in neenotnost pri sklepanju podjemnih pogodb. Revizije se nanašajo na leti 2012 in 2013, revizijsko poročilo je izšlo ta teden.

Osnovno težavo - pomanjkanje zdravnikov - odpravljajo bolnišnice s podjemnimi pogodbami. Zdravniki delajo osem ur v matični bolnišnici, potem pa gredo delat v drugo bolnišnico ali h koncesionarju, da tam zadostijo potrebi bodisi po izpolnitvi programa operacij in pregledov za javno zdravstveno blagajno (ZZZS) bodisi za zagotovitev 24-urnega zdravstvenega varstva, ki je predpisano z zakonom. Čeprav bi bolnišnice lahko sklepale pogodbe samo s fizičnimi osebami iz drugih bolnišnic, so jih sklepale tudi s s. p. in d. o. o. ter z lastnimi zaposlenimi.

Bolnišnična konkurenca

Računsko sodišče jasno zapiše: »Opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe predstavlja konkurenčno dejavnost.« Opozarja torej, da so javne bolnišnice druga drugi konkurenčne, prav tako so jim konkurenčni tudi koncesionarji kot del javne mreže, zato ni logično, da delajo zdravniki izmenično povsod v javnem sektorju.

Pri tem revizija izpostavi, da se ponekod zdravniki izmenjujejo. Bolnišnica najame zdravnika določene specializacije iz druge bolnišnice, njen zdravnik iste specializacije pa gre delat drugam, čeprav pred tem ni bil polno obremenjen v svoji bolnišnici. Bolnišnice utemeljujejo navedeno s potrebo po pridobivanju izkušenj drugod.

Od 28 do 104 evre za istovrstno delo

Bolnišnice se - čeprav pod isto ministrsko streho - vedejo povsem različno. Konkretno: anasteziologe plačujejo za istovrstno delo od 28,56 do 60,23 evra na uro. To se nanaša na omenjene štiri bolnišnice. Do UKC Maribor, ki je v času nekdanjega direktorja Gregorja Pivca začel plačevati hrvaške anesteziologe celo po 104 evre na uro (leta 2016), računsko sodišče še ni prišlo.

Po navedbah računskega sodišča bolnišnice pojasnjujejo, da na tem področju deluje zdravstveni trg, saj je zdravnikov premalo in lahko postavijo svojo ceno dela. Računsko sodišče se sprašuje, kako je mogoče, da lahko plačujejo delo po tako različnih cenah, čeprav je sistem enovit in so cene utemeljene v skupinah primerljivih primerov, vse pa plačuje ZZZS.

Računsko sodišče je ugotovilo, da so štiri revidirane bolnišnice zaradi napačno določenih cen dela po podjemnih pogodbah in drugih nepravilnosti pri obračunavanju storitev izplačale v dveh letih skupaj najmanj 101.894 evrov preveč.

Brez soglasij

Po drugi strani bolnišnice nujnega pogoja za sklepanje podjemne pogodbe za delo z zdravnikom - podpisanega soglasja matične bolnišnice, ki dokazuje, da je zdravnik v matični ustanovi svojo delovno obveznost izpolnil - ne upoštevajo. Računsko sodišče pojasnjuje, da ga niti ne morejo upoštevati, saj ni evidence niti o zaposlenih zdravnikih niti o izdanih soglasjih. Čeprav bolnišnice te podatke pošiljajo na ministrstvo, jih tam nihče ne analizira oziroma so očitno nedostopni. Nekatere bolnišnice pa podatkov na ministrstvo niti ne pošiljajo.

Na bolniški, a delal po podjemni pogodbi

Računsko sodišče je ugotovilo tudi nekaj posameznih zelo spornih primerov in očitnih hujših kršitev. Primer: specialist anesteziologoje, zaposlen v brežiški bolnišnici, je v času bolniškega staleža na podlagi podjemne pogodbe opravil tri dežurstva ob koncih tedna v bolnišnici Kranj. Ali: zdravnica, zaposlena v bolnišnici Brežice, zaradi invalidnosti tretje stopnje ni dežurala v matični ustanovi in v njej prav tako ni delala nadurno, a je - brez soglasja - opravljala pogodbeno delo pri drugih izvajalcih. Ta dva primera kršita druge zakone in presegata zaplete, ki nastajajo zaradi predpisov o omejevanju podjemnih pogodb, brez katerih ni mogoče 24-urno zdravstveno varstvo, kar ugotavlja računsko sodišče.

Računsko sodišče predlaga ministrstvu niz ukrepov za ureditev razmer, predvsem to, da naj uredi tudi cene. Ministrstvo odgovarja, da so za organizacijo in zakonitost dela odgovorni direktorji zavodov, svete revidiranih štirih zavodov pa je pozvalo, naj poskrbijo za izvedbo popravljalnih ukrepov. Večino nepravilnosti so bolnišnice odpravile že v času revizije.