Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski pravosodni sistem se že nekaj časa ukvarja s primerom pripadnika azerbajdžanske manjšine v Rusiji, ki je od novembra lani priprt v celjskem zaporu. Celjsko višje sodišče je pred mesecem dni primer vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.
Okrožnemu sodišču je, tako kot že maja, naložilo, naj ugotovi, katero kaznivo dejanje se obdolžencu sploh očita, kako ga je mogoče pravno opredeliti po ruskem pravnem redu in tudi slovenskem, zato da bi lahko naše pravosodne oblasti dobile verodostojen odgovor tudi na vprašanje morebitnega zastaranja kazenskega pregona. »Poznavanje vseh znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja bo sodišču prve stopnje omogočilo bolj zanesljivo podlago za odločanje o tem, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil to kaznivo dejanje.« Če je postopek že zastaral, izročitev po 10. členu evropske konvencije o izročitvi, ki jo je ratificirala tudi Rusija, ni mogoča.
Proti večnemu vodji
Gre za primer ruskega državljana Kurbana Kurbanova Seidoviča, nekdanjega vodjo derbentskega okraja, ki se nahaja v ruski pokrajini Dagestan, bogati z naravnimi surovinami. Zaradi očitkov o domnevno nezakoniti razdelitvi federalne zemlje kmetom in s tem posledično povzročitvi (ne)premoženjske škode od leta 2009 do 2013 je sodišče v Mahačkali v Dagestanu Kurbana Kurbanova Seidoviča odstavilo s položaja vodje okraja.
Njegov odvetnik Uroš Čop iz odvetniške pisarne Mira Senice nam je pojasnil, da se je v zvezi z očitanim domnevnim nezakonitim ravnanjem na sedežu derbentskega okraja, zgolj nekaj dni po javni izjavi predsednika Dagestana Ramazana Abdulatipova, da nihče ne more biti večni vodja in da bodo večne vodje odstavili, na domu Kurbana Kurbanova Seidoviča pojavila zamaskirana in oborožena enota. Možje so izvedli hišno preiskavo in mu grozili. Kurbanov je zaradi teh dogodkov doživel srčni napad in odšel na zdravljenje v Nemčijo, kjer je prestal srčno operacijo. Nato pa je prišel na okrevanje v Rogaško Slatino.
Aretacija
Toda ker je bila za nekdanjim vodjo derbentskega okraja, ki je star več kot 60 let, izdana mednarodna tiralica, ga je slovenska policija aretirala, sodišče pa odredilo ekstradicijski pripor, ki lahko traja celo 30 mesecev. Zdaj je negotovo, ali ga bodo izročili Rusiji.
Odvetnik Uroš Čop pravi, da ga ne bi smeli izročiti, »ker iz dokumentacije, ki jo je Ruska federacija priložila k zahtevi za izročitev, ne izhaja utemeljen sum, da je Kurban Kurbanov Seidovič izvršil očitano mu kaznivo dejanje«. Še več, iz posredovane dokumentacije po navedbah odvetnika sploh ne izhajajo konkretni zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Poleg tega po njegovem mnenju glavno oviro izročitvi predstavlja dejstvo, da je to politični pregon obdolženca in da bo obdolženec, če bo izročen, zaradi svojega političnega prepričanja v precej slabši poziciji, kot bi bil sicer. Za Čopa ni nobenega dvoma, da so bile besede dagestantskega predsednika Ramazana Abdulatipova, da ni večnih vodij, namenjene Kurban Kurbanovu Seidoviču, kar so dogodki, ki so jim sledili, potrdili.
Drugo opozorilo
O primeru je že dvakrat odločalo višje sodišče in primer 14. julija še enkrat vrnilo celjskemu okrožnemu sodišču, saj se je na njegovo junijsko odločitev – iz nje je izhajalo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev obdolženega Ruski federaciji – poleg Uroša Čopa pritožil tudi mariborski odvetnik Jože Unverdorben. Sodni senat, ki mu je predsedovala višja sodnica Marija Bovha, v njem pa sta bila še Branko Aubreht in Jožica Arh Petković, je prvostopenjskemu sodišču naložil, da mora pravno opredeliti, za katero kaznivo dejanje gre, kakšna je bila, če sploh, pridobitev premoženjske koristi.
Zato mora sodišče iz dokumentacije, ki jo je prošnji za izročitev priložila Rusija, izluščiti relevantno dejansko stanje in presoditi, pod katero kazensko normo spada. Ob konkretnem in argumentiranem odgovoru, katero kaznivo dejanje se obdolženemu očita, bo mogoče tudi dati verodostojen odgovor, ali je primer že zastaral, je presodilo višje sodišče. S primerom Kurbana Kurbanova Seidoviča se bo ukvarjalo tudi ustavno sodišče, saj gre po oceni njegove obrambe za vprašanje temeljnih človekovih pravic.
Zaslišan, vendar ne izročen
Pred časom je pri nas najbolj odmeval primer kosovskega politika Ramusha Haradinaja, ki ga je haaško sodišče dvakrat oprostilo, zaradi domnevnih vojnih zločinov pa ga Srbija še vedno išče. Slovenija in Francija sta Haradinaja na podlagi srbskega naloga za prijetje zaslišali, nista pa ga izročili Srbiji.
