Tiskane izdaje
Septembra je magistriral na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Z nalogo Tržno-tehnološka analiza konopljinih surovin in izdelkov je, pravi Borut Grašič, zaoral ledino na tem področju. Pred štirimi leti se je, zaradi svojih in zdravstvenih težav njegove mame, začel ukvarjati z gojenjem konoplje. Svoj novi naziv bi rad unovčil tako, da bi slovensko družbo, zlasti pa kmetovalce, seznanil s konopljo kot dobrodošlo rastlino, ki ima mnoge pozitivne učinke. Prav tako pa gre za vsestransko in donosno rastlino, ki se jo bistveno bolj splača gojiti kot krompir ali različna žita.
Četudi kmetje pridelajo zgolj 700 kilogramov semena na hektar, imajo kljub temu nekaj 100 evrov dohodka, investicija v opremo pa je ekonomsko upravičena, tudi če obdelujejo manjše površine, in se v celoti povrne že po petih letih. Obdelovanje trikrat večje površine pa, denimo, družini že omogoča paritetni dohodek, seveda ob pravem tržno-tehnološkem pristopu.
Pri nas je, tako Grašič, ogromno površin, na katerih bi lahko gojili konopljo, namesto da jo uvažamo. Njena vlakna bi lahko obdelali le z manjšimi prilagoditvami strojev za tkanje, odkup pa bi zagnal proizvodnjo.
Kako boste torej konkretno uporabili izsledke iz vaše magistrske naloge?
Rad bi jih unovčil na akademskem področju, saj se pogosto pojavlja izraz medicinska konoplja, četudi sploh ne obstaja. Obstajata samo industrijska in indijska, ki ju mnogi zamenjujejo. Največja razlika med njima je v razmerju dveh glavnih kanabinoidov CBD in THC. THC ima psihoaktivne lastnosti in je uvrščen na seznam prepovedanih substanc ter je zato prepovedan.
CBD izničuje psihoaktivne učinke THC, kar pomeni, da njuno razmerje odločilno vpliva na psihoaktivnost. Več THC je v marihuani, posušenem cvetu konoplje, ki ga uporabljajo kot zdravilo ali drogo. Zato mislim, da bi tudi gojenje marihuane morali urediti, saj jo težki bolniki potrebujejo.
Se to področje ureja dovolj hitro? Pred tedni je državni zbor dal zeleno luč za uporabo konoplje v medicinske namene.
Vesel sem, da se premika na zakonodajni, farmacevtski in zdravniški ravni. Če ima vsak lahko svojo žganjekuho ali vinograd, ne vem, zakaj ne bi mogel vsak gojiti konoplje zase.
Je po teh izdelkih veliko povpraševanja?
Vedno več. Sam imam mikrokmetijo, za kaj več pa je potrebna oprema. Veliko se govori o tekstilnih izdelkih iz konoplje. Ampak tu je ena vejica: ves tekstil je uvožen, kar pomeni, da slovenski pridelovalci od tega žal nimajo nič .
So kmetje pripravljeni na takšno novost, glede na to, da konopljo slabo poznajo?
Morali bi jim jo pravilno predstaviti. Namesto treh hektarov žit v osnovnem kolobarju, bi lahko na enega dali konopljo, saj zanje to ne predstavlja nobene spremembe. S pravo ureditvijo lahko pomagamo pri zaposlovanju, ohranitvi malih kmetij, posebej pa mladim družinam, ki lahko na malih kmetijah (do pet hektarov), dostojno preživijo, če se specializirajo. Uporabijo lahko celo rastlino. Zahtevnost dela je odvisna od površin, a konoplja uspeva tudi v hribovitih predelih.
Koliko dela je z gojenjem?
Sejanje je takšno kot pri žitih. Stvar odločitve je, ali boste pridelano imeli za semena, vlakna ali za čaj. Rastlina je zelo odporna in ne potrebuje fitofarmacevtskih sredstev za to, da se plevel ne bi razrasel.
Ste gojitelji konoplje podvrženi večjemu nadzoru kot drugi kmetovalci?
Ne, če izpolnjuješ uredbe – imaš prijavljeno kmetijo in z njo povezane parcele, pravočasno oddaš vlogo, navedeš podatke: koliko gojiš, koliko je bilo semena, kdaj je bilo sejanje in kdaj je predvidena žetev.
Konoplja je torej vsestranska rastlina. Kje vse je uporabna?
Ima tri osnovne surovine: stebla, semena in zeleni del rastline – cvetove, če zanemarimo liste. Mlajša vlakna stebel so dobrodošel material za nogavice, starejša in bolj groba pa za vrvi in platna. Iz semen lahko pridobimo kakovostno jedilno olje. Suhi del, ki ostane pri tem, je uporaben za peko kruha, kot moka, pa tudi za prehranske dodatke, smutije, za krmljenje živali. Iz stebel lahko pridobimo najboljšo celulozo. Če ne bi bilo konoplje, ne bi bilo Katekizma, saj je natisnjen na njenem papirju, ki je manj kisel in s tem obstojnejši. Večina Slovencev tega zagotovo ne ve. Potem so tu konopljini cvetovi, iz katerih delamo kozmetično-zeliščne pripravke.
Uporabljamo jo lahko tudi za gradbeni material in energetski vir. Če ne veš, kako bi vlakna in drobir-celulozo porabil, jih zbiješ skupaj v opeke. Material je izolativen, trden in primeren za gradnjo. Semena so primerna celo za biogorivo, a se to ne izplača. Najbolj donosna je prehrana, saj je sestava maščob v semenu ena boljših, kar jih lahko najdemo v naravi. Poleg tega je s svojimi kanabinoidi primerna za naš endokanabinoidni sistem.
Zato je konoplja prisotna tudi v medicini ...
Njeni izvlečki blagodejno vplivajo na telo. Vsi, ki so imeli kdaj probleme zaradi marihuane, »sestrične« industrijske konoplje, vedo, da jo telo shranjuje tudi do tri tedne. Telo ni samomorilno – zakaj bi shranjevalo kanabinole, če so res tako strupeni? Medicina je ugotovila, da delujejo kot rezerva celicam za imunski sistem. Izvlečki iz cvetov konoplje zelo dobro vplivajo na širok spekter bolezni. Nisem farmacevt, nimam laboratorija, nisem zdravnik. Če hočejo raziskovati, jim kmetje lahko tudi pomagamo in jim priskrbimo kakovostno surovino. Upam, da se bo to področje uredilo, za bolnike in vse vpletene, na najprimernejši način.
Ste pa na lastni koži občutili njene pozitivne učinke.
Minila so štiri leta, odkar mi je odpovedala trebušna slinavka. Ker sem imel precej kanabinoidov v telesu, so me po petih dneh – ne glede na to, da niso odkrili vzroka – spustili domov, prav tako pa nisem imel nobenih posledic. Leto kasneje sem prebral, da konopljin ekstrakt zdravi pankreatitis in artritis, za katerim kronično boleha moja mama. Po cvetove sem šel v Avstrijo, ker takrat še nisem imel svoje konoplje na njivi, in za mamo naredil zvarek. Po šestih tednih je zmanjšala količino tablet – prej jih je pojedla več kot 1000 na leto –, nekaj tednov kasneje je roke dvignila brez bolečin. Od takrat ni bila v bolnišnici – prej je bila vsaj dva tedna na leto. Sam pa sem ozdravel.
Konoplja pomaga tudi pri kemoterapijah, saj bolniki ohranijo apetit in tudi lase, a to mora biti z roko v roki z uradno medicino. V določenih situacijah bi lahko priprli vrata in dopustili, naj se bolnik odloči, kaj želi. Morali bi določiti pravila igre.
Kmete gotovo pogosto zanima, kakšna je finančna plat pridelovanja konoplje.
Stroški semen so, dokler jih morajo uradno kupiti, visoki: štiristo evrov na hektar. Ampak če se preračuna hektarski prihodek – ob ceni 1,7 evra, kot je bila lani, in povprečen pridelek, ki je pri nas ena tona, potem dobimo okoli 500 evrov hektarskega dohodka. Mislim, da bi se zelo veliko kmetij odločilo, da bodo del polja namenili konoplji. Zamenjali bi kakšno žito, ker konoplja po eni strani vleče nase težke kovine, razstruplja zemljo, razplejuje, poleg tega pa je še donosna.
Kakšna investicija je potrebna?
Živinorejska kmetija ne potrebuje dodatne mehanizacije, sejalnico za žito ponavadi ima, za spravilo pa zadošča žitni kombajn, ki ga je treba malce predelati. Priprava njive je enaka kot za vsako drugo poljščino. Pri 900 kilogramih hektarskega pridelka ob povprečni ceni dobimo 1500 evrov, ko odštejemo vse stroške, dobimo omenjeni dohodek 500 evrov. Poseješ in čez čas požanješ.
Za kaj uporabiš – predelaš ali seme kot tako prodaš zadrugam ali oljarnam –, je organizacijsko vprašanje posameznih pridelovalcev. Zakonodaja je dobra, nimamo pa organiziranega odkupa. Z njim bi si oljarne, tkalnice in predilnice zagotovile surovino. Ob zagotovljenem odkupu bi kmetje hitro sešteli, da se jim to bolj izplača kot žito, pri katerem ne morejo konkurirati s cenami.
Kmetija na dobrih dveh hektarih obdelovalne površine s konopljo povrne investicijo v dodatno opremo, če samo proda posušene cvetove in stiska olje. En član družine, denimo, dela olje, drugi pa kreme in lahko dostojno preživita. Vložek se hitro povrne. Najprimerneje je, da greš postopno: ročno delo postopno zamenjuješ s strojnim; res je, da v začetku več časa porabiš za lastno delo, vendar tako dobiš kapital za mehanizacijo.
