Tiskane izdaje
Piran - »Letalska povezava s tremi centri na jugu Italije, novim tržiščem za slovenski turizem, je sporočilo Ljubljani, kaj bi lahko prispevali, če bi nam državna uprava omogočila razvoj infrastrukture,« pravi župan Peter Bossman, ki napoveduje še en naskok na županski mandat.
Boste pred jesenskimi volitvami spreminjali svojo ekipo najožjih sodelavcev? Kaj bo s koalicijskimi povezavami?
V kabinetu je že med mandatom prišlo do sprememb. Nekateri (Ljubiša Mihajlovič in Dimitrij Samsal, op.p.) so odšli. Zanje menim, da niso bili dovolj učinkoviti. Koalicijskega dogovora nismo sklenili, bil je le neformalni dogovor in smo v občinskem svetu za vsak projekt posebej iskali podporo.
Ali katerega niso podprli?
Samo enega: mojega prvega predloga, da bi direktorica Pomorskega muzeja postala Andreja Rihter.
Pogosto ste v Bruslju kot član odbora regij in drugih komisij, ste razmišljali, da bi kandidirali v evropskem parlamentu?
Ne, še zmeraj dajem prednost Piranu. Morda bo kdaj kasneje priložnost.
Kako ste sprejeli napoved Borisa Popoviča, da bo kandidiral v Piranu?
Verjamem, da bi rad živel v naši urejeni občini in če bi se res rad preselil, bi zanj kot župan skrbel enako kot za vse druge občane.
Pravi, da bi prišel, ker na področju turizma pri vas ni nič narejenega.
Če to pravi, potem govori na pamet. Turizem niso samo zgradbe in palme. Turizem so ljudje in ga je treba danes razvijati malce drugače. Turizem iz 70-tih ali 80-tih let je mimo. To potrjuje tudi vse večji obisk; denimo to pomlad.
Pri sodelovanju med občinami vam očita, da niste podprli dogovora o delitvi dobička Obalnih lekarn.
Nasprotoval sem, da bi dobiček iz lekarniške dejavnosti namenjali gradnji nebotičnikov. Naj gre za zdravstvene namene. Naše zamisli so podprli tudi v izolski občini.
Zameri vam tudi, da ste prelomili dogovor za Casino Portorož in omogočili prevzem igralnice zasebnikom?
To ni res. Iskal sem vse možnosti, da rešimo družbo pred stečajem. Prav družba, ki se je povezovala s Popovičem, je predlagala stečaj za Casino. Končno odločitev o dokapitalizaciji Casinoja (družbi Casino Riviera) ni omogočila občina Piran, ampak država, ki je bila večinska lastnica. Veseli smo bili, da se je sploh kdo odločil za dokapitalizcijo in tako preprečil stečaj.
Hoče Popovič na župansko mesto, da bi odločal o načrtih sredi Portoroža, tudi o lokaciji nove igralnice?
Ne poznam Popovičevih povezav z lokalnimi podjetniki. Ko se je hotela manjša igralniška družba preseliti v središče kraja, smo ocenili, da je to pravno in prostorsko neprimerno za prihodnji razvoj Portoroža. Igralnic imamo dovolj in pred prestižne hotele ne sodijo še ene neonske luči. Na burni seji občinskega sveta je prevladalo mnenje, da imamo prav, ker želimo razvijati Portorož v destinacijo, ki ni samo igralniška.
Popovič in mnogi drugi pravijo, da ste podaljšana roka lobija, konkretno podjetnika Vejsila Hota, in da sprejemate odločitve, ki ustrezajo njegovim interesom.
Od prevzema županskega položaja se z gospodom Hotom še nisem pogovarjal. Zadnjič sva se slišala, ko mi je čestital za zmago na volitvah. Kot župan sem sprejel več kot 300 občanov, Vejsila Hota ni bil md njimi. Je eden redkih piranskih gostincev, ki me še ni poklical in zaprosil za srečanje. Zato res ne vem, katere odločitve naj bi bile v njegovem interesu.
Kaj bi najbolj pomagalo občini pri njenem razvoju?
Z mandatom sem prevzel tudi 8 milijonov evrov kredita, za kar znašajo obresti 500.000 do 600.000 evrov. Moj načrt je, da se razvijamo odgovorno, racionalno, brez dodatnega obremenjevanja bodočih generacij. Da delamo, kar si lahko privoščimo, brez megalomanskih načrtov, samo da bi dobili točke. V tem nam je uspelo. Odkar sem župan, smo iz EU pridobili 13 milijonov evrov sredstev.
Ena najbolj strateških točk občine so Fornače, ki so zdaj parkirišče pred Piranom.
V našem interesu je, da bi čim več Pirančanov parkiralo v zdaj večinoma prazni garažni hiši. Piran bi morali zapreti za vsa osebna vozila, kar bomo lahko izvedli po dograditvi tretje garažne hiše, ki jo bomo načrtovali v prihodnjem mandatu.
Verjetno bi morali prej poskrbeti za ustrezno povezavo med mestom in garažo Fornače.
Moj predhodnik Tomaž Gantar je z odločitvijo za gradnjo garažne hiše potegnil pravo potezo. Naredil pa je napako, ko jo je določil predvsem za obiskovalce. Dokler bodo Pirančani razumeli parkiranje v garažni hiši kot neke vrste kazen, nas nobena oblika mobilnosti ne bo pripeljala do dokončne rešitve piranskega prometnega problema. Vsakih 15 minut vozi brezplačni avtobus, od maja bo tudi električni avtobus, sto koles Piranko, Dostavko, električno vozilo Maestro... Abonma za Pirančane v tej garažni hiši je samo 35 evrov na mesec. Mesto in Fornače moramo sprazniti, ker imamo premalo prostora, da bi ga zapravljali s pločevino.
Imate sploh še kaj upanja za golf in podaljšanje letališke steze?
Nerazumno je, da najbolj turistična občina že 12 let prosi za dovoljenje za golf. Sosednja Hrvaška bo čez pet ali šest let daleč pred nami, pred leti so si želeli postati kot Portorož. V Istri bodo zgradili še štiri golf igrišča, vodne parke, marine... Naša državna birokracija pa ne razume razvojnih možnosti, ki se ponujajo.
Da ne bi preveč zadolžili občine, ste se lotili cenejšega urejanja središč krajev. Zdaj že drugič posegate v Lucijo...
Moja želja je bila, da Lucija, ki je z 8000 tisoč prebivalci največje naselje v občini, ne bi ostala samo spalno naselje. Za to smo morali narediti mestni park, poleg katerega želimo umestiti še javne programe, kot so zdravstveni dom, knjižnica...
Ali ne bi bilo škoda, če bi v takem parku gradili še stanovanja?
To bomo še videli. Včasih ne bi bilo narobe, če bi bilo nekaj stanovanj praznih, ker večja ponudba znižuje cene.
Če boste hoteli graditi stanovanja, so vam že napovedali še en referendum.
So, zato smo si vzeli čas, da še enkrat pogledamo projekt in uskladimo vse te stvari. Mislim, da bomo prišli do kompromisa in optimalne rešitve. Poleg javnega programa si želim, da bi dobili pred marino vodni park. V Čatežu imajo na ta račun 600.000 obiskovalcev. To bi tudi nam prinašalo nova delovna mesta.
Tudi v Piranu ste nasprotovali davku na nepremičnine in »izumili« javno dobro na občinskih stavbah.
Vsaka dodatna obremenitev gospodarstva je napaka. Znižati bi morali bremena, to bi kratkoročno znižalo prilive, dolgoročno pa bi bil to uspeh za državo.
