Brežice - Prva akumulacija z dovoljenjem za motorno plovbo od šestih savskih hidroelektrarn v Posavju bo letos postala boštanjska. Prvi državni uredbi o motorni plovbi sta bili leta 2004 sprejeti za Ljubljanico in za Ptujsko jezero, kjer uredba dovoljuje tudi vožnjo s skuterji in smučanje na vodi. Plovba po akumulacijah bi lahko popestrila turistično ponudbo, toda za akumulacijah v Posavju plovil na vesla ali jadra praktično ni.
Uredba o motorni plovbi za HE Boštanj bo peta tovrstna v Sloveniji. Najstarejša uredba je bila sprejeta leta 2004 in ob najgosteje poseljenem delu Ljubljanice dovoljuje motorno plovbo za prevoz potnikov in blaga s hitrostjo do 8 kilometrov na uro. V istem letu je bil sprejet tudi dokument, ki je na Ptujskem jezeru omogočil hitrosti do 20 kilometrov na uro.
Zajezitev HE Formin je s 1300 metri sicer najširše akumulacijsko jezero v Sloveniji in zaenkrat edino, kjer je možna vožnja s skuterji in smučanje na vodi. Bazen brežiška HE bo s 690 metri drugi najširši v državi. Tretjo uredbo o motorni plovbi je za javni prevoz oseb po Krki skozi Novo mesto država sprejela leta 2006; hitrost je omejena na 8 kilometrov na uro. Zadnja uredba datira v leto 2007 in ureja motorno plovbo po 314 metrov širokem Zbiljskem jezeru. Uporaba motornih plovil je do hitrosti 5 kilometrov na uro dovoljena za turistične in prepovedana za privatne namene.
V Sevnici upe polagajo v motorno plovbo
»Osnovna cilja gradnje spodnjesavskih hidroelektrarn - izkoriščanje energetskega potenciala in protipoplavna zaščita, sta dosežena,« pravi sevniški župan Srečko Ocvirk: »Če želimo projekt celovito zaključiti, moramo realizirati še preostale cilje.«
Plovnost na savskih bazenih v Sevnici vidijo kot pomembno dopolnilo turistični ponudbi občine. Občina je odlok o nemotorni plovbi po akumulacijskem bazenu HE Boštanj sprejela septembra 2007, leto dni po pričetku obratovanja prve elektrarne v verigi petih na spodnji Savi. A kljub temu so ob brežinah Save privezani redki čolni. Več si v Sevnici obetajo od plovbe z motornimi plovili. Ministrstvo je drugo verzijo uredbe začelo pripravljati jeseni.
Na boštanjskem jezeru do 10 km
»Iz stališča ribištva, onesnaževanja voda in varstva narave je uredba obdelana,« je za Delo dejal vršilec dolžnosti direktorja Inštituta za vode Jernej Prevc. Veliko pozornosti je bilo namenjeno preventivi pred zebrasto školjko, ki grozi ekosistemu Blejskega jezera. Plovila, ki se bodo vnašala v Savo, bo zato potrebno razkužiti.
Sprejetje uredbe je predvideno v prvi polovici leta.
Osnutek hitrost plovbe omejuje na 10 kilometrov na uro in ugrez plovil na 60 centimetrov. Motorji na kompresijski vžig so predvideni le za rekreacijska plovila za javni prevoz oseb, osebna plovila bodo imela električne motorje. Slabih pet kilometrov dolgo plovbno območje se bo pričelo dolvodno od brvi na Šmarčni in končalo gorvodno od Apneniškega potoka.
Plovbe ne vidijo kot poslovne priložnosti
Po sprejetju uredbe bo razvoj rekreacije in turizma v veliki meri odvisen od Sevničanov samih. Približno deset se jih zaradi slabega inšpekcijskega nadzora na črno že vozi z motornimi čolni. »Za motorno plovbo na leto prejmemo tri do štiri povpraševanja,« je dejala direktorica občinskega zavoda KŠTM pristojnega za turizem Mojca Pernovšek. Posameznika ali društva, ki bi se s tem želel poslovno ukvarjati, zaenkrat v Sevnici ni.
Druga ovira je neobstoj pristanišč. Zgolj v idejnih zasnovah je na boštanjskem jezeru pristanišče zarisano na Orehovem, na akumulaciji HE Blanca pa ob srednji šoli. Za območje blanške hidroelektrarne, ki obratuje od leta 2009, občina še ni sprejela odloka za nemotorno plovbo in pobude za državno uredbo o motorni plovbi. Odlok za nemotorno plovbo za krški bazen (elektrarna poskusno obratuje od aprila) je star nekaj tednov. Nad dejavnostjo naj bi bdel koncesionar, interesenta v Krškem še nimajo.
Jeseni prva marina na spodnji Savi
Dlje v razvoju rečnega turizma so v Radečah, ki ležijo ob akumulacijskem jezeru HE Vrhovo. »Na gradbeno dovoljenj za turistično-rekreacijski center Savus, kjer bo čolnarna, gostišče in TiC, smo čakali pet let,« jesensko otvoritev prve majhne rečne marine na spodnji Savi napoveduje županja Radeč Rafaela Pintarič.
Med Radečami in Zidanim Mostom od leta 2001 turiste prevaža splav (lani 35 voženj z vsaj 30 gosti), za katerega je izjemoma dovoljena uporaba motorja.
Na občini pričakujejo, da bo država z novo uredbo razširila možnost uporabe motornih in ostalih plovil. Rekreacijske dejavnosti nad Vrhovim so namreč zelo omejene. Izjema je dan splavarjenja, ko je ob gostujočih skifistih, kanuistih, jadralcih in radijsko vodenih čolnih za en dan viden turistično-rekreativen potencial spodnjesavskih akumulacij. »Mariborski veslači so bili nad našimi pogoji navdušeni. Obstaja iniciativa za ustanovitev veslaškega kluba,« pravi direktorica zavoda KTRC Marija Imperl, ki upravlja s splavom.
Bo vzor brežiškemu jezeru ptujsko?
»Nimamo nič proti, če se akumulacijski bazeni uporabljajo za motorno plovbo,« pravi Bogdan Barbič, direktor družbe Hess, ki upravlja z verigo elektrarn od Boštanja dolvodno. Motorna plovila, ki so predvidena na boštanjski akumulaciji, ne morejo poškodovati brežin. Probleme bi lahko povzročili vodni skuterji in gliserji, a le v prvih petih letih po izgradnji brežin, dokler se te ne zarastejo in stabilizirajo.
Glisiranje sicer na prvih štirih akumulacijskih jezerih v Posavju (Radeče, Boštanj, Blanca in Krško) ni predvideno. Akumulacija HE Brežice (elektrarno pričnejo graditi letos) bo med posavskimi najširša in za turizem zato morda najbolj zanimiva. Na ptujskem akumulacijskem jezeru sta dovoljeni vožnja s skuterji do hitrosti 20 kilometrov na uro in smučanje na vodi.
V Brežicah konkretnih načrtov glede plovnosti še nimajo. Največkrat se omenja uporaba turističnih ladjic na relaciji Terme Čatež Brežice. Ob mokriški elektrarni, zadnji v Posavju, bo rezerviran prostor za splavnico. Če bo zgrajena, bo ob turizmu namenjena tudi za prevoz tovora od Donave po Savi v Slovenijo.