Bovčani uvajajo plačljivo članstvo v turizmu

Bovška občina je bila prisiljena proračun zavoda oklestiti za kar tretjino, na 300.000 evrov. 

sob, 21.02.2015, 12:00

Na Bovškem bi turistični ponudniki in drugi, povezani z dejavnostjo, z morebitnim plačljivim članstvom v Lokalni turistični organizaciji (LTO) Bovec orali ledino turističnih samoprispevkov. Pobuda je, kot kaže, sprejeta pozitivno, zato bo svet zavoda pripravil natančnejši predlog, o katerem bo odločal občni zbor LTO.

Bovška občina je bila prisiljena proračun zavoda oklestiti za kar tretjino, na 300.000 evrov. »Toliko si lahko privoščimo. Je precej manj kot pred leti, zato bo moral zavod za izvajanje programa najti denar iz drugih virov,« je na realnost opozoril župan Valter Mlekuž. Plačljivo članstvo je lahko eden izmed njih, vendar je okleščen proračun zgolj povod, ne pa osnovni vzrok za uvajanje plačljivega članstva, opozarja direktor LTO Janko Humar: »V času krize bovškega turizma, ko bi morali v promocijo vlagati bistveno več, in ne manj, je ta iniciativa še bolj nujna. Borimo se na izjemno konkurenčnem mednarodnem trgu, 85 odstotkov naših gostov je že tujcev. To, da živimo v izjemno lepi dolini, sicer pomaga, a ne zadostuje.«

Direktor opozarja, da je bil glavni vir skupnih programov in promocije doslej občinski proračun in obiskovalci, ki plačujejo turistično takso. »Ponudniki so v minulih, z vidika financiranja iz proračuna relativno obilnih, štirih letih prispevali vsega en odstotek k skupnim promocijskim stroškom destinacije. Takšen pristop je na dolgi rok nevzdržen,« je ponazoril. Čas za plačljivo članstvo je še bolj primeren, ker se občina trudi obuditi kaninsko smučišče, meni.

Članarina ne bi bila obvezna

Na Bovškem je 178 ponudnikov posteljnih zmogljivosti, 11 kampov, 30 športnih agencij, 37 gostincev, 12 barov in še 32 takšnih, ki bi bili lahko člani (muzeji, prevozniki, društva, domača obrt, kmetije ...). Po dosedanjih debatah LTO z naštetimi so se ti strinjali s predlogom, da bi potencialni člani plačevali od 100 do 1600 evrov letne članarine. »Sem za članarino, vendar s pogojem, da se okrepi sodelovanje članstva z LTO. Soodločati bi morali glede promocijskih akcij ali katalogov,« je povedal lastnik apartmajev Supermjau Boštjan Perko in šel še korak dlje: »Če se bodo usposobile žičnice, bi morali ponudniki vlagati tudi vanje.«

Članarina ne bi bila obvezna. V LTO menijo, da bi lahko z njo zbrali do 40.000 evrov, kar za resno promocijo ni dovolj. »Sredstva niso namenjena pokrivanju stroškov naše strokovne službe, ampak za povečevanje obsega promocijskih aktivnosti in v omejenem deležu tudi urejanje drobne in lokalno pomembne infrastrukture, kot so pohodniške poti,« zagotavlja Humar. Zavod bi članom zagotavljal še sofinanciranje promocijskih projektov, ki bi jih predlagali ponudniki. »Pogoj je, da bi v akciji sodelovali najmanj trije, da torej lahko govorimo o promociji ponudbe destinacije, ne enega samega igralca. Najbolj aktivni imajo tako možnost, da z naše strani dobijo nazaj bistveno več, kot bodo prispevali skozi članarino.«

Kako je v soseščini?

V Furlaniji - Julijski krajini so značilni konzorciji zasebnikov, ki dobro služijo večjim turističnim centrom, medtem ko so obrobna območja prepuščena sama sebi. Zato Humar meni, da bi bilo po zgled bolje v Avstrijo, ki za letno delovanje svojih turističnih organizacij in promocijo vlaga približno 250 milijonov evrov. Virov financiranja je več. »Ključna ostaja turistična taksa, poleg tega so po mojem vedenju vse avstrijske dežele uvedle turistični davek, ki ga plačujejo vsi gospodarski subjekti. Pri tem praviloma vsaj pomembnejši ponudniki še dodatno združujejo sredstva za razvoj produktov in tematsko usmerjeno promocijo – samo vstopnica v združenje pohodniških hotelov stane 10.000 evrov. Ni presenetljivo, da je njihova zasedenost od dva do trikrat boljša od naše,« je sklenil Humar.

Prijavi sovražni govor