Braslovče: Bo zadruga morala vračati evropski denar?

Braslovče – Hmeljar Mirko Vodlak je ovadil nekdanjo direktorico Hmezada Kmetijske zadruge (KZ) Braslovče Jelico Bizjak, da je pri projektu obnove namakalnega sistema Letuš oškodovala hmeljarje, KZ ter Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Bizjakova vse obtožbe zavrača in pravi, da hočejo biti nekateri lastniki namakalnega sistema. Ministrstvo pravi, da so hmeljarji že lastniki.

KZ Braslovče je namakalni sistem Letuš obnavljala pred šestimi leti, nato pa so Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja poslali zahtevek za 453.065 evrov. Med sedmimi postavkami, ki so bile naštete v zahtevku, je bilo tudi 32.991 evrov Vodlakove odškodnine za škodo, ki je pri obnovi namakalnega sistema nastala na njegovem zemljišču. »Drugi kmetje so mi rekli, da sem veliko dobil, jaz pa nisem dobil ničesar. Poklical sem na agencijo in sprožil postopke, ker se počutim prevaranega. Moje ime je zlorabila, odškodnine pa nisem dobil,« razlaga Vodlak. Decembra lani je proti Bizjakovi, ki se je podpisala pod zahtevek, podal kazensko ovadbo.

Dvakrat enaka cenitev

Vodlaku je sodišče v drugem sodnem postopku, ki se je končal februarja 2012, prisodilo natančno 32.991 evrov. Plačati jih je morala KZ Braslovče. Sporni zahtevek z do centa enakim zneskom kot v drugem postopku je Bizjakova utemeljila s cenitvenim poročilom sodnega cenilca Marka Tevža. Zanj Vodlak trdi, da ga sploh nikoli ni bilo na njegovem zemljišču, a vendar je Tevž izračunal, da je bilo tam za natančno 32.991 evrov škode. Kako je to mogoče, Tevž ne zna pojasniti. Pojasnjuje, da o drugi zadevi ne ve ničesar in da mu Bizjakova ni naročila, koliko mora znašati ocenjena škoda.

Agencija je sporni zahtevek delno zavrnila prav pri tej postavki, in sicer so jo znižali za 17.291 evrov. Skupni znesek so za kazen še dodatno znižali in KZ Braslovče je dobila za namakalni sistem 413.734 evrov. »Sredstva za odškodnino tako stranki sploh niso bila izplačana,« sporočajo z agencije. Kmet se čuti ogoljufanega in hkrati izpostavlja, da je Bizjakova s tem oškodovala tudi KZ Braslovče, saj je morala plačati cenilni zapisnik. Prepričan je, da je bila z vsem tem oškodovana tudi agencija, saj ni jasno, kaj je bilo v preostalih šestih postavkah. Agencija celoten zahtevek ponovno preverja. Ali bodo zahtevali denar nazaj, še ne morejo komentirati.

Boj za lastništvo?

Bizjakova, do katere smo zelo težko prišli, saj njenih kontaktov uradno nimajo ne kmetje ne KZ Braslovče, odgovarja, da o ovadbi ničesar ne ve. Z ovadbo je seznanjena tudi agencija, policija pa na terenu od junija opravlja poizvedbe. Bizjakova je prepričana, da je v ozadju zgolj želja po lastništvu: »Nekateri hmeljarji želijo lastniniti namakalni sistem. Že v preteklosti so se pojavljale te želje, ko pa je bil sistem obnovljen, so se apetiti po njem še povečali.« Namakalni sistem po obnovi sploh ni povsod deloval, da so zadevo uredili, se je morala vključiti tudi kmetijsko-gozdarska zbornica.

Še vedno pa buri duhove lastništvo. Da ni pomembno le hmeljarjem, je dokazala že Bizjakova. Še preden so se odločili o obnovi namakalnega sistema, je za 400 evrov odkupila zemljišče, na katerem stoji črpališče za namakalni sistem. Ko je leto kasneje to izvedel Vodlak in, kot pravi, obvestil predsednico upravnega odbora KZ Evo Mogelj, je Bizjakova zemljišče prodala zadrugi. Ker je bila direktorica, je pogodbo podpisala kot kupec in prodajalec. Bizjakova razlaga, da so bile te prodaje potrebne, ker so tako reševali zemljiškoknjižno stanje: »Objekti so bili v lasti zadruge, zemljišče pa ne. Parcela je bila prek mene po sklepu upravnega odbora zadruge prenesena v njeno lastništvo po enaki ceni, kot je bila kupljena.«

Hmeljarji kupili sistem

Vprašanje pa je, ali so bile naprave, torej črpališče z namakalnim sistemom, v resnici v lasti zadruge. Ministrstvo za kmetijstvo je že leta 2013 zapisalo, da so hmeljarji lastniki namakalnega sistema. Tega je postavil Hmezad, ki je leta 1998 pristal v stečaju. Država ni nikoli prijavila svojih terjatev v stečajnem postopku, hmeljarji pa so leta 2000 v deležih odkupili pravno osebo skupaj z objekti in namakalnim sistemom. Bizjakova vidi zadevo drugače: »Pridobili smo veliko dokumentacije, ki dokazuje, da temu ni tako in da bi vsak prenos lastništva na hmeljarje – kupce Hmezad Kmetijstva v stečaju – pomenil krajo zadrugi. Ministrstvo za kmetijstvo se je v preteklosti res izreklo, da je lastništvo na strani hmeljarjev, vendar so po seznanitvi z dokumentacijo spremenili mnenje.« Z ministrstva pa odgovarjajo podobno kot leta 2013: »Stečajni upravitelj je namakalne sisteme prodal najboljšim ponudnikom, v tem primeru kmetom oziroma zadrugam, odvisno od primera. Menimo, da sta namakalna sistema Šmatevž in Letuš zasebna.«

Natančno dokumentacijo naj bi imeli na KZ Braslovče. Bizjakova je odstopila z mesta direktorice, na vprašanje, zakaj se je tako odločila, ni odgovorila. V. d. direktorja Boštjan Čulk pa na vprašanja o zapletu, ki utegne kmetijsko zadrugo drago stati, odgovarja: »Ker sedanje vodstvo ni bilo kakor koli udeleženo v dogodkih, ki jih omenjate, je razumljivo, da jih ne moremo komentirati.« In potem ni več odgovarjal.