Brez bazena na Pokljuki ne bi bilo tekmovanja

Tako meni direktor organizacijskega odbora Tomaž Šušteršič. Bazen je sicer bil zgrajen brez ustreznih soglasij.

Objavljeno
13. december 2012 11.00
Zbiralnik vode
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Akumulacijski bazen je bil zgrajen brez naravovarstvenega soglasja, zato okoljevarstveniki zahtevajo rušenje.

Za izvedbo tekmovanja, ki se začenja danes, so morali izdelati okoli deset tisoč kubičnih metrov kompaktnega snega, količina vode v akumulacijskem bazenu pa zadošča za te potrebe, je dejal direktor organizacijskega odbora na Pokljuki Tomaž Šušteršič.

Dodal je, da je bilo naravnega snega zelo malo, in opozoril na velik pomen bazena: »Če ne bi bilo bazena, ne bi bilo tekmovanja.« Odpoved tekmovanja zaradi pomanjkanja snega bi za organizatorje pomenila še dodatno breme, je še opozoril.

Podpredsednika organizacijskega odbora pokljuškega tekmovanja Petra Zupana je še pred dnevi skrbelo, ali bodo lahko proge ustrezno pripravili. Razmišljali so celo, da bi sneg, če bi ga na Pokljuki primanjkovalo, vozili iz Planice. To bi bilo zamudno in drago, zaradi številnih voženj tovornjakov pa tudi za okolje bolj obremenjujoče. Kljub vsemu bi bila ta rešitev še vedno ugodnejša, kot če bi tekmo odpovedali, je prepričan Zupan.

Okoljevarstveniki proti jezeru in tovornjakom

V nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG) vztrajajo, da je bil bazen zgrajen brez gradbenega dovoljenja, zato zahtevajo rušitev črne gradnje in vrnitev v prvotno stanje, pravi prvi mož AAG Vojko Bernard.

Opozoril je, da zakon o TNP gradnje bazenov ne dovoljuje. Hkrati priznava, da bi bil pritisk na okolje v TNP še večji, če bi sneg ali vodo za njegovo izdelavo na Pokljuko vozili s tovornjaki.

V tem primeru bi organizatorje prevoza zaradi hrupa in onesnaževanja prijavili inšpekciji, je napovedal Bernard in dodal, da bodo vztrajali pri svojem stališču, dokler investitor bazena ne bo vrnil v prvotno stanje.

O tožbi Smučarske zveze Slovenije (SZS) proti ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter agenciji za okolje zaradi zavrnitve izdaje naravovarstvenega soglasja za akumulacijski bazen ob biatlonskem centru na Pokljuki upravno sodišče še ni odločilo. Predsednica sodišča Jasna Šegan pravi, da ne morejo predvidevati, kdaj bo zadeva rešena, rešuje pa se v skladu z vrstnim redom po datumu vložene tožbe.

Bazen trikrat prevelik

Agencija za okolje (Arso) je februarja zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja za že zgrajen, a trikrat prevelik akumulacijski bazen za umetno zasneževanje na Rudnem polju na Pokljuki, odločitev je pozneje potrdilo še ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

SZS bi morala bazen zmanjšati za približno dve tretjini, saj brez naravovarstvenega soglasja ne more pridobiti gradbenega dovoljenja za večjega in ga legalizirati. Obstoječi bazen je globok približno tri metre in ima prostornino 5400 kubičnih metrov, medtem ko bi bil lahko po prvotnem gradbenem dovoljenju zgrajen en meter globok z zmogljivostjo 1400 kubičnih metrov.

Akumulacijski bazen na Pokljuki na populacijo divjega petelina posebno ne vpliva, na podlagi opazovanja ocenjuje direktor TNP Martin Šolar. Zanje skladno s predpisi urejen akumulacijski bazen ni problematičen, čeprav je treba še počakati na odločitev sodišča.

Za Bled je decembrska tekma v biatlonu s turističnega vidika pomembna, pravi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled, saj naštejejo okoli 3000 prenočitev. V zadnjih letih opažajo, da število navijačev, ki spremljajo biatlonska tekmovanja, narašča. Marsikateri šele z obiskom Pokljuke spozna tudi Bled, nekateri pa se tudi vračajo.