Brez izgube časa do zdravnika

Ljubljana – Kako do bolj učinkovitega in bolj kakovostnega zdravstva? Prvi korak je gradnja desetih novih urgentnih centrov, ki bodo predvidoma končani do sredine leta 2015, obenem pa se bo zmanjšalo število ekip nujne medicinske pomoči (NMP) v okoliških krajih. Poleg zgradb in nove opreme je predvidena tudi posodobitev organizacije in zdravljenja. Kakšna?

Nujno medicinsko pomoč poišče v vsej državi približno 636.850 prebivalcev na leto (podatek iz leta 2010). Zdravniki so nujnim bolnikom in poškodovancem na voljo 24 ur na dan v 63 krajih po državi (glej sliko). Njihovo delo je organizirano tako, da nujnega bolnika ali poškodovanca pregleda najprej zdravnik v zdravstvenem domu, v zdravstveni postaji ali mu gre na pomoč na teren, nato pa ga po potrebi pošlje v nadaljnjo obravnavo k ustreznemu specialistu v bolnišnico. V res nujnih primerih, ko je ogroženo bolnikovo življenje, se tako izgublja dragoceni čas.

Še bolj pereče je, da je NMP organizirana v večini krajev tako, da morajo zdravniki zapustiti svojo redno ambulanto, v katero ravno tako prihajajo nujni bolniki, in iti reševat življenje na teren. To povzroča strahotne težave, predvsem pa ogroža bolnike. Spomnimo se primera zdravnice Nade Cesarec iz Brežic, ki je zaradi nepravilne odločitve v takem primeru morala v zapor. Slovenija pri oskrbi z NMP ravno zaradi takšne organizacije zaostaja za najrazvitejšimi državami. Ministrstvo za zdravje se je zato že pred leti odločilo in začelo graditi (pod ministri Andrejem Bručanom, nato Dorjanom Marušičem in dokončno Tomažem Gantarjem) deset novih urgentnih centrov. Prvi, v Brežicah, je zdaj zgrajen, do sredine leta 2015 bo predvidoma končanih vseh deset v vrednosti 65 milijonov evrov (49 iz evropskih sredstev, 16 iz proračuna).

Tako bodo nove urgentne centre (prizidke k obstoječim bolnišnicam) dobili še v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Trbovljah, Izoli, na Jesenicah, v Novem mestu, Novi Gorici in Slovenj Gradcu), urgentni center bo deloval še na Ptuju in seveda v UKC Ljubljana, kjer pa bo dograjen predvidoma leta 2016.

Največja težava v Ljubljani

Urgenca v Ljubljani je nasploh največji problem zdravstva v državi, saj jo obišče največ, kar 135.000 bolnikov na leto, a so prostori katastrofalno majhni, diagnostična oprema oddaljena, zato so razmere za oskrbo življenjsko ogroženih bolnikov zelo težke. Za usposobitev nove urgence je potrebnih 22 milijonov evrov, ki jih bo državni proračun zagotovil predvidoma leta 2015, dokončana pa naj bi bila leta 2016. Potrebnih bo še 60 milijonov za dokončanje zgradbe, v kateri bodo tudi nove operacijske dvorane, intenzivna oskrba in drugo.

Hkrati z dokončanjem novih urgenc se bo začela spreminjati organizacija NMP v Sloveniji po vzoru anglosaksonskih držav. V Angliji pričakajo nujne bolnike in poškodovance urgentni zdravniki, ki so usposobljeni za pomoč v nujnih stanjih, in specialisti, če jih bolnik potrebuje. Bolniku ni treba hoditi »od vrat do vrat« kot pri nas. Tudi pri nas bo bolnik po novem dobil vso zdravniško pomoč in najsodobnejšo diagnostiko takoj na enem mestu. Torej se ne bo več izgubljal dragoceni čas. Tako naj bi dobili v 12 krajih po državi (deset urgentnih centrov in dva UKC) kakovostno in celovito zdravniško oskrbo takoj. Ponekod današnji dežurni zdravniki ne bodo več potrebni, delali naj bi v urgentnih centrih. NMP ne bo več organizirana v 63, ampak v manj krajih.

Za bolnike bolje

Prva sprememba bo predvidoma uvedena jeseni v Brežicah, kjer je urgentni center že zgrajen. Zdravniki iz zdravstvenega doma v Krškem so že opozorili, da se ne strinjajo z ukinitvijo 24-urne zdravniške pomoči v Krškem. Menijo, da bo to za bolnike slabše. Z istimi opozorili so se oglasili zdravniki iz Ljutomera. Kaj bo za bolnike najbolje, proučuje posebna strokovna skupina na ministrstvu za zdravje – v njej je več urgentnih zdravnikov –, ki na svoji spletni strani, od koder smo povzeli večino zapisanega, poudarja, da je namen sprememb kakovostna zdravstvena oskrba nujnih bolnikov. Opisani NMP zunaj bolnišnic je bilo lani namenjenih 54,7 milijona evrov. Zmanjšanja sredstev na ministrstvu zaradi reorganizacije ne predvidevajo, v začetnem obdobju jih bodo najbrž celo povečali. Pač pa se bo vendarle spremenilo financiranje, saj je NMP zdaj organizirana v zdravstvenih domovih (eno mesto stane na leto dober milijon evrov), po novem pa je bo večji del v bolnišnicah.