Brez ukrepanja se bo sistem sesul

Ljubljana – Reševanje begunske krize ne more temeljiti samo na delu prostovoljcev, humanitarnih in nevladnih organizacijah. Tudi policisti že delajo čez svoje zmožnosti. Če ne bo sprememb, se bo sistem najkasneje do spomladi sesul.

To je eno od temeljnih sporočil tričlanske delegacije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, posvetovalnega organa evropske komisije, po dveh dneh preverjanja razmer pri nas ob spopadanju z begunsko krizo. Potem ko so si člani delegacije, Britanka Madi Sharma (predstavnica delodajalcev) ter Andrej Zorko (predstavnik delojemalcev) in Primož Šporar (predstavnik skupine različnih interesov), ogledali razmere v Dobovi in na Šentilju, so se včeraj popoldne sestali še s predstavniki naše vlade.

Požrtvovalnost ima svoje meje

Pred tem so izpostavili, da se lahko le tistim, ki so zdaj na terenu, zahvalimo, da že ni bilo kolapsa, so pa zaskrbljeni, da bi se ta lahko zgodil, če se problema ne bomo lotili na sistemski ravni in če bo tok migracij postal dvosmeren. Torej če se bodo morali begunci, ki si želijo na sever, zaradi zaostritve ukrepov v članicah EU vračati nazaj na jug. Primož Šporar ni prepričan, da bi bila naša država temu kos oziroma da smo na to dobro pripravljeni. »Že zdaj se kažejo nekatere logistične težave, ki bi jih lahko na hitro odpravili. Toda tudi brez finančnih spodbud ne bo šlo, tudi dobra volja ljudi ima svoje meje.«

Šibke točke

Ugotovitve, do katerih so prišli, so člani odbora tudi po pogovorih z lokalnimi oblastmi in ljudmi, ki živijo ob žici, strnili v štiri točke. Prvič, izjemna požrtvovalnost ljudi na terenu pokriva manko ukrepanja državnih institucij; drugič, na logistično-operativni ravni bi lahko že zdaj nekaj stvari izboljšali; tretjič, sodelovanje evropskih držav na migracijski poti ima šibke točke, podvajajo se registracijski in identifikacijski postopki; četrtič, bolj restriktivni ukrepi posameznih držav bodo lahko privedli do preusmeritve tokov, negotovo je, koliko so na to države pripravljene, pri čemer bi se lahko Slovenija znašla še v posebno težkih razmerah, postala bi žep.

Popolna razglašenost

In ker je Evropa pri spopadanju z begunsko krizo povsem razglašena, odbor meni, da bi morala naša vlada poiskati sistemske in trajne rešitve, saj entuziazem pri posameznikih že popušča, begunska kriza pa se bo lahko še bolj zaostrila. Člani odbora so povedali, da bodo poročilo z ugotovitvami februarja poslali evropski komisiji in Svetu Evrope.

Pod drobnogledom 12 držav

Odločitev, da odbor preveri razmere na terenu, je bila sprejeta decembra lani. Njihov namen je, da prepoznajo težave, potrebe in izzive pa tudi uspehe in primere dobrih praks organizacij, ki se spopadajo z begunsko krizo. Člane je poslala v 12 držav EU, v nekaterih so delegacije že opravile svoje delo. Med drugim so že bile na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Na seznamu držav, ki jih bo ali pa je že obiskal odbor, so še Turčija, ki sicer ni članica EU, ter Grčija, Malta, Madžarska, Švedska, Poljska in Bolgarija.