Brez vinjet večinoma vozijo tuji vozniki

Ljubljana – Z letno avtocestno nalepko z letnico 2013 se je mogoče po slovenskih avtocestah voziti še štiri delovne tedne. Najpozneje do sobote, 1. februarja pa bodo morali vozniki osebnih vozil na prednja stekla prilepiti nove, vijolične vinjete. Globa za nepravilno uporabo je od 300 do 800 evrov.

V novo leto je Slovenija stopila z nekoliko spremenjenim vinjetnim cestninskim sistemom, s katerim se plačuje cestnina za osebna vozila – od tako imenovanih enoslednih (torej motornih koles) do vseh drugih (dvoslednih) motornih vozil, ki so lažja od 3,5 tone. Uveden je bil razred 2B za kombije oziroma za vozila, katerih višina nad prednjimi kolesi je višja od 1,3 metra. Nekoliko nenavadna izjema pri tem so bivalniki, na stekla katerih se še naprej lepijo nalepke razreda 2A, v katerem so vsa druga osebna vozila. Nalepke razreda 2B za invalide in za velike družine so subvencionirane.

Kazalo je, da so imeli pri uvajanju novega razreda v Darsu v mislih predvsem tuje tovorne kombije, hitro pa se je pokazalo, da bodo podražitev bolj občutili domači prevozniki. Za kombije morajo plačati cestnino tudi, na primer, za vožnjo po ljubljanski obvoznici, medtem ko je tovornjaki s klasično cestnino dejansko ne plačujejo.

Kombiji

Ob uvedbi 1,3-metrskega merila je družba za avtoceste (Dars) z zakasnitvijo objavila tudi, katera vozila spadajo v razred 2B. Med njimi ni cestnih terencev in enoprostorcev, med kombiji pa so, denimo, Citroënova C25 in jumper, Fiatov ducato, Fordova transit in tourneo, Hyundai H100, Kie K 2500, pregio, besta in towner, veliki mercedesi in sprinter, Oplovi arena, movano in vivaro, Peugeotova J5 in boxer, Piaggio porter, Renaulta master in trafic, Toyotin hiace ter Volkswagnovi kombiji LT, crafter, transporter, caravelle in multivan.

Motoristi bodo za svoje nalepke iz razreda ena odšteli od 55 evrov za letno vinjeto, 30 evrov za polletno in do 7,50 evra za sedemdnevno vinjeto. Cene nalepk v razredu 2A so: 110 evrov za vinjeto, ki velja od 1. decembra 2013 do 31. januarja 2015, 30 evrov za mesečno (28-, 30- ali 31-dnevno) vinjeto in 15 evrov za sedemdnevno. Za kombije iz razreda 2B so cene 220 evrov za letno, 80 evrov za mesečno in 40 evrov za sedemdnevno vinjeto.

Prihranki

Cene vinjet je mogoče tudi navidezno znižati. Najbolj glasni pri oglaševanju popustov sta zavarovalnici, ki pri zavarovanju vozil ponujata ugodnosti. Ena zavarovalnica tako ob sklenitvi novega zavarovanja podari 42 evrov v obliki dobropisa na kartici naftne družbe ali v obliki popusta pri nekaterih tehničnih pregledih.

Druga zavarovalnica ob sklenitvi novega ali podaljšanju starega zavarovanja podari bon za 40 oziroma 20 evrov za nakup vinjete pri enem od trgovcev. Zadnji vsem kupcem vinjet podari blok s kuponi za ugodnejše nakupe jaken, multipraktika, tuninih konzerv, kosmičev, plenic, pasje hrane, grelca za noge, voka in stekleničk (čutaric). Če trgovec čez cesto ponuja nižje cene vsem, je to pač stvar vsakega posameznega potrošnika.

Eden od mobilnih operaterjev ob nakupu telefona podari še avtocestno nalepko, dobavitelj plina organizira nagradno igro, proizvajalec vozil vam ob menjavi vetrobranskega stekla primakne 20 evrov za vinjeto. Pri številnih trgovcih je vinjete mogoče kupiti tudi na obroke, pri čemer lahko uporabite zbrane bonitete, ne pa tudi različnih drugih oblik (dnevnih) popustov.

Kazni

Ob nepravilni uporabi vinjete znaša globa od 300 do 800 evrov, leta 2012 se je tako nabralo približno sedem milijonov evrov, ki so se stekli v državni proračun. Z nadzorom ima tako Dars tako rekoč več stroškov. Triinosemdeset cestninskih nadzornikov, ki so na Darsovi plačilni listi, izda povprečno 45.000 plačilnih nalogov na leto. Število pa je v upadu: po še ne dokončnih podatkih so lani nadzorniki izdali približno 41.500 plačilnih nalogov uporabnikom avtocest, ki vinjet niso uporabljali skladno s predpisi.

Med kršitelji prevladujejo tujci, ki jih je med 94 in 95 odstotki. Lani je bilo med kršitelji največ italijanskih državljanov, sledijo pa jim romunski, nemški, slovenski, avstrijski, hrvaški, francoski, bolgarski, švicarski, turški, državljani BiH, poljski, nizozemski, srbski, madžarski, češki in drugi državljani.

Po okolici

Vinjete so prvi uvedli Švicarji, njihova cena pa je enotna in s 40 franki oziroma dobrimi 28 evri bolj ali manj simbolična. Sistem z letnimi, mesečnimi in kratkotrajnimi vinjetami so nato dodelali naši severni sosedje, ki so jim poleg Slovenije tako ali drugače sledile še druge države: Češka, Slovaška, Madžarska in Bolgarija (razen Hrvaške in Poljske, kjer imata komajda kaj več avtocest kot Slovenija).

S 110 evri slovenska letna vinjeta ni najdražja, saj na Madžarskem stane 144 evrov. Prav tako je, preračunano na kilometer avtoceste, od slovenske dražja slovaška vinjeta. Čeprav so letos podražili cestnine tudi v Avstriji, so tamkajšnje vinjete še vedno najcenejše. Izračuni pa so drugačni, če upoštevamo dejstvo, da je poleg vinjet na obeh glavnih avtocestah proti severu (turski in pyhrnski) treba plačati še predornine.

Vinjeta cenejša od cestnine

Za eno samo tristokilometrsko vožnjo med Lendavo in Koprom je resda treba kupiti sedemdnevno vinjeto za 15 evrov ali pet centov na kilometer. To je manj, kot je treba odšteti za eno samo približno enako dolgo vožnjo med Zagrebom in Šibenikom (21,25 evra) ali z nakupom desetdnevne avstrijske vinjete, plačilom predornine in še brez nemške vinjete med avstrijskim Beljakom in nemškim Rosenheimom (skupaj 19,50 evra). Da 48 evrov klasične cestnine med Palmanovo in Firencami v Italiji sploh ne omenjamo.