Brezdomstvo danes ni več izbira, temveč prisila

Najmlajša hiša za brezdomne v državi ima pet uporabnikov, ki so stari od 18 do skoraj 70 let.

Objavljeno
09. oktober 2015 21.29
ace/brezdomec
Katja Željan
Katja Željan

Ajdovščina – Hišo Malorca so v Ajdovščini odprli februarja letos, saj je tukajšnja občina ocenila, da je vsaj štirinajst ljudi brez urejenih stanovanjskih razmer, čeprav nekateri opozarjajo, da je prikritega brezdomstva še občutno več. Ob svetovnem dnevu brezdomstva je najmlajša hiša za brezdomne v državi včeraj vrata odprla širši javnosti.

Hiša Malorca se nahaja v središču Ajdovščine, tik ob policijski postaji, z njo pa upravlja Škofijska karitas Koper. Hiša je odgovor na čedalje bolj perečo problematiko brezdomstva v lokalnem okolju: v njej je trenutno nastanjenih pet brezdomcev, nudi pa možnost nastanitve za deset uporabnikov. Ti so stari od 18 do skoraj 70 let, med seboj pa se po besedah Urške Brežnjak, oskrbnice v Hiši Malorca, dobro razumejo.

»Skrbimo, da je klima v hiši podobna klimi v družini. Mladi se na pravila v hiši hitro navadijo, starejši pa imajo malce več težav z vzdrževanjem čistoče. A štejejo drobni koraki. Za nas velik uspeh, če si človek, ki je na cesti živel tudi deset ali petnajst let, sam opere perilo ali kaj skuha. Ker so brezdomci v našem družbenem okolju zapostavljeni in odrinjeni na družbeni rob, se morajo v hiši za brezdomne na novo socializirati,« poudarja. Pri hrani Hiši Malorca pomagata Rdeči križ Ajdovščina, ki zbira viške hrane v različnih ustanovah, pa tudi Center karitas v Ajdovščini s prehrambenimi paketi ter obutvijo in oblačili.

Pogodbo za bivanje z uporabniki sklenejo za obdobje enega leta, brezdomci se ob podpisu zavežejo mesečno plačevati denarni prispevek k stroškom v višini od 25 do 75 evrov, prav tako morajo spoštovati pravilnik delovanja hiše. »Prvi uporabnik nas je pred kratkim zapustil, ker je dobil službo in stanovanje, nas pa še vedno občasno obiskuje. Seveda smo veseli za vsakogar, ki nas zapusti. Pri starejših je proces bolj dolgotrajen, vseeno pa upam, da si bodo lahko toliko opomogli, da bo tudi njim uspelo kaj podobnega,« pravi Brežnjakova.

V Hiši Malorca bivajo le moški, ženske zaenkrat nameščajo v materinski dom in krizni center. »Številka brezdomcev pri nas je zagotovo večja, kot bi lahko sklepali iz podatkov o namestitvah, saj je prikritega brezdomstva še veliko. Brezdomstvo namreč danes ni več izbira, kot je bila nekoč, vanj si prisiljen, bodisi zaradi osebne stiske ali nestabilnosti na trgu dela,« opozarja sogovornica. Prednost pri namestitvi v Hiši Malorca imajo občani ajdovske občine, a tu lahko za obdobje enega meseca z možnostjo podaljšanja bivajo tudi neobčani. »Vsaka občina bo morala počasi razmišljati v smeri, da naredi nekaj več za te ljudi,« je prepričana Urška Brežnjak.

Na Goriškem na hišo za brezdomne čakajo že vrsto let. Po besedah Marinke Saksida, načelnice za družbene dejavnosti novogoriške občine, bo program zanje zaživel v nastajočem humanitarnem centru, ki naj bi ga odprli do konca leta. Prostore je po izklicni ceni pol milijona evrov mestna občina kupila pred letom dni na dražbi Primorja v stečaju, kjer so prodajali samski dom na Bidovčevi v Novi Gorici.

Saksidova poudarja, da bodo načrtovane programe v humanitarnem centru – skladišče za hrano, obleke, javno kuhinjo z razdelilnico hrane za socialno ogrožene, večnamenski prostor – uresničevali postopoma, najprej pa nameravajo poskrbeli prav za namestitev brezdomcev. Teh je v novogoriški občini zdaj okrog deset.