Tiskane izdaje
Brežice – Brežiška občina je lani s 611.590 prenočitvami zaostala samo za piransko, ljubljansko in blejsko. Toda turističnega vrveža razen v Termah Čatež ni zaznati. Ostali posavski ponudniki so slabo razviti, ponudba je nepovezana. A majhni koraki so bili letos le narejeni.
Zelo dobro obiskane poletne promenade, ko so v središču Brežic jeklene konjičke prvič zamenjale mizice z obiskovalci, so največja popestritev letošnje turistične sezone v Posavju. Zgodba za njimi razgalja številne pomanjkljivosti slabo razvitega turizma. Začne se s težko potjo, ki jo od ideje do rojstva premaga vsak nov projekt, pravi Anja Antončič z občinskega zavoda, pristojnega za turizem (ZPTM): »O zaprtju mestnega središča poleti razmišljamo že vrsto let. Ko na občini predstavimo naše ideje, so vedno zelo previdni, a letos so nam izvedbo teh promenad le zaupali. Ko smo zaprli mesto in organizirali koncerte, so bile polne vse terase v središču, ne samo naša pred mestno hišo. Ostale dneve je bilo ulica prazna.«
Opažanja zavoda o neživem Posavju zunaj Term Čatež potrjujejo tudi v družbi Posavc, ki je junija v avtobusu z odprto streho začela turiste iz zdravilišča voziti na organizirane izlete po regiji. Odziv je slabši od pričakovanj, priznava direktor Ivan Vogrinc, a nad zasedenostjo večernih brezplačnih voženj med Termami Čatež in le streljaj oddaljenimi Brežicami se ne pritožuje.
»Žal pa mesto na takšne prevoze še ni pripravljeno,« iskreno Vogrinc: »Dogodkov je bistveno premalo. Ko se nič ne dogaja, je precej nezadovoljstva med turisti. Tarnamo, da se Terme Čatež niso odpirale navzven, a krivi smo tudi sami. Z dobro ponudbo bi se zgodba sama odprla, saj je povprečen turist dovolj raziskovalen.« Dodaten povod za razmislek odgovornim ponuja Franc Tomše, gospodar družinske kmetije Pri Martinovih z odličnimi ocenami na tujih spletnih portalih: »Pripombe gostov se nanašajo na mrtve Brežice zvečer. Pričakujejo odprte lokale in trgovinice. Razočarani so tudi nad gostinsko ponudbo, saj mnogi ob dobri hrani ne sprašujejo za ceno. Pohvalijo vina, a hkrati dodajajo, da so prepoceni.«
Vogrinc bo z pridobljenimi izkušnjami poskušal vplivati na akterje turizma v občini. Spomladi mu je velik met že uspel. Denar za brezplačne prevoze je namreč pridobil z dveh strani, ki sta do zdaj le stežka sedli za isto mizo: lastnikov lokalov v mestu in občinskega ZPTM. Nepripravljenost na sodelovanje zaradi starih zamer je dodatna velika ovira posavskega turizma. Na Bizeljskem je pred meseci recimo priznani vinar s šibrovko streljal na videokopter, ki je snemal posest drugega priznanega vinarja. O zakoreninjenosti neživljenjskih meja, tokrat občinskih, priča tudi četrtkov koncert Big Banda Krško v Brežicah, ko je župan Ivan Molan na odru zaželel dobrodošlico gostom od drugod, dirigent Aleš Suša pa mu je odvrnil, da je orkester vseposavski projekt z desetimi člani iz brežiške občine.
Zato ne preseneča, da se med posavskimi občinami ni našlo dovolj volje za razvoj turistične agencije Destinacija Posavje. Ta je bila, z namenom postavljanja regije na turistični zemljevid in organiziranega privabljanja gostov, ustanovljena z zajetnim kupčkom evropskih evrov. A po zaprtju bruseljske pipice je za agencijo ostala le nefunkcionalna spletna stran.
»Prepoznavnost Posavja je slaba,« opozarja Andrej Šprajc, ki ga je ob lanskem odprtju penziona Vila Castanea v Kostanjevici na Krki zmotilo, da top destinacija v Sloveniji nima niti TiC v centru kraja: »Turisti, preden pridejo in ko so že tukaj, težko dobijo informacijo, kaj lahko počnejo.«
Ker se v zadnjih letih s preobremenjenostjo s posojili ubadajo tudi Terme Čatež, posavski turizem stagnira. Statistika ne laže. Število prenočitev v regiji je s 648.454 leta 2008 padlo na lanskih 625.525; domačih gostov je manj za skoraj 72.000. Število ležišč se je v tem obdobju sicer povečalo s 4989 na 5429, a po odprtju hotela Paradiso v Dobovi v 2010 in dograditvi hotela Terme na Čatežu v 2011 le še za 62.
Letošnja sezona
»V posavskih lokalih ne dobiš ne lokalnih vin ne primernih kozarcev. To je ABC turizma,« pravi turistična vodnica in do razpustitve brežiškega centra za podjetništvo in turizem leta 2011 tudi direktorica slednjega Vesna Savić: »Ob tem pogrešam kreativnost.« Ob kvalitetni vinski ponudbi na obeh straneh Save med neizkoriščene možnosti regije po mnenju naših sogovornikov sodijo tudi reke in termalni vrelci, zidanice z modro frankinjo in bizeljskimi repnicami, dediščina Uskokov z vlaškimi hrami in še vedno živo manjšino z dalmatinskim narečjem nad Kostanjevico na Krki, gradovi in samostani ter neurejene kolesarske steze.
»Kot da so vsi ponudniki zaspali,« stanje dojema Antončičeva: »Terme Čatež, ki so v sobe letos prvič predložile promocijski material s ponudbo okoliških krajev, dolgo niso bile pripravljene na sodelovanje z lokalnimi ponudniki.«
»Zavedamo se širšega pomena destinacije,« pojasnjujejo v Termah Čatež: »Zato smo lani in še bolj letos začeli sodelovati z občinama Brežice in Krško, ki se s svojimi ponudniki predstavljata na prireditvah pri nas; skupaj organiziramo oglede znamenitosti.«
Turisti v regiji zato pustijo manj denarja, kot bi ga lahko. Tudi zato, ker ob pomanjkanju raziskovalcev premalo prepoznavnega Posavja tuji gosti kopališki kompleks vzamejo samo za slovensko bazo in jih majhna regija niti ne zanima.
»V Sloveniji bomo deset dni. Bili smo že v Postojni in Ljubljani, gremo še na Bled,« je pred prvo živilsko trgovino v Brežicah, ki ob zdravilišču dobro živi od posavskega turizma, dejal Pieter Verholst iz Rotterdama: »V turističnem centru v Termah se nismo ustavili, saj želimo vasice raziskovati na slepo.« Verholstova štiričlanska družina bo po Sloveniji za teden dni šla na Hrvaško. Skupaj bo za tritedenski oddih odštela do 3000 evrov. Od teh jih bo razen na recepciji kampa in za blagajno Lidla v Posavju pustila bore malo.
