An. B./Ka. Ž./STA
Ljubljana - Pravosodni minister Aleš Zalar je dejal, da v četrtek ne bo predlagal razrešitve generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Vnovič se je zavzel za krepitev pristojnosti državnotožilskega sveta pri imenovanju generalne državne tožilke. Vprašanje, ali bo Brezigarjeva, če bo prišlo do razrešitve, razrešena v državnem zboru, pa Zalar še pušča odprto.
Minister Zalar je ob robu srečanja z avstrijsko pravosodno ministrico Claudio Bandion Ortner povedal, da bo glede predloga za razrešitev Brezigarjeve počakal do petkovega sestanka. Potrdil je, da je na ta sestanek poleg ministra in Brezigarjeve povabljena tudi višja tožilka Branka Zobec Hrastar.
Kot je pojasnil Zalar, na ministrstvu že nekaj časa pripravljajo nov zakon o državnem tožilstvu, ki bi okrepil državnotožilski svet. Svet bi imel po novem pristojnost merjenja in ugotavljanja učinkovitosti in uspešnosti tožilcev. Njegova pristojnost pa bi se nanašala tudi na kadrovske zadeve, je dejal.
Vendar pa to po njegovih besedah pomeni, da se spremeni tudi sestava organa. Sedaj je namreč svet "cehovsko zaprt", po novem pa bi del članov izmed sebe izvolili državni tožilci, del pa bi bil zunanjih pravnih strokovnjakov. V primeru sodnega sveta te na primer izvoli državni zbor na predlog predsednika republike, je pojasnil Zalar.
Minister meni, da bi bil to najbolj prepričljiv in pravno konsistenten način ukinitve vpliva na postavljanje ali odstavljanje pravosodnih funkcionarjev. Pričakuje, da bodo ta predlog podprle vse politične stranke. Na vprašanje, ali ta novi predlog pomeni, da je v tem primeru "zmagala" Brezigarjeva, je Zalar odvrnil, da tu ne gre za to, da bi kdo zmagal ali izgubil. "Če kdo tu zmaga, zmaga pravna država," je poudaril.
O tem, kaj ta predlog nove ureditve pomeni v konkretni situaciji oz. ali bo razrešitev Brezigarjeve, če bo do nje prišlo, potekala v državnem zboru, pa je Zalar dejal, da to vprašanje za zdaj pušča še odprto. Ta trenutek zakon še velja in če bi se sedaj sprožil postopek, bi se uporabil veljavni zakon, je pojasnil.
V torkovem pogovoru za TV Slovenija je Zalar sicer dejal, da ne LDS, ne vlada in ne parlament - ne glede na to, kdaj se Barbari Brezigar izteče mandat - ne bo postavljal novega generalnega državnega tožilca, če državni zbor podpre novi koncept.
Na vprašanje, ali gre v podobnem smislu pričakovati tudi spremembo zakona o sodiščih, v kateri bi bil spremenjen način imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, pa je Zalar dejal, da si bo prizadeval za spremembo tega zakona, a da tega ni mogoče storiti sredi kandidacijskega postopka.
Minister ocenjuje, da je bil razlog za majhno število kandidatov za predsednika vrhovnega sodišča tudi v tem, da so se morebitni kandidati zavedali, da jih čaka neprijeten postopek političnega preigravanja v državnem zboru. "Če imamo ustavno sodišče, ki si samo izbere predsednika, naj si ga pa še vrhovno," je še poudaril pravosodni minister.
V LDS in Zares pritiske na tožilstvo očitajo SDS
V LDS in Zares se strinjajo z ocenami SDS, da se nad tožilstvom izvajajo pritiski. A teh po njihovem prepričanju ne vrši minister, vlada ali koalicijske stranke, temveč tisti, ki so na mesto vodje državnih tožilcev "drznili imenovati profilirano in angažirano strankarsko aktivistko".
Kot so v poslanskih skupinah LDS in Zares zapisali v današnjem odzivu na torkovo zahtevo poslanske skupine SDS po sklicu nujne seje odbora za notranjo politiko o pritiskih na tožilstvo, ima vsaka parlamentarna stranka poslovniško možnost zahtevati državnozborsko razpravo o različnih vsebinah. Tako je tudi zahteva SDS povsem legalen inštrument opozicijskega dela. Prepričani pa so, da je utemeljitev zahteve po razpravi o pritiskih na tožilstvo "ponavljanje stare navade SDS, ko tat kriči primite tatu".
"V utemeljitvi omenjene zahteve SDS navaja zakonita dejanja ministra in poslancev državnega zbora, ki naj bi dokazovala nezakonit pritisk na neodvisnost tožilstva. Zakonito delo poslancev in ministra problematizirajo, povsem neproblematično pa se jim zdi evidentno kršenje 66. in 66.d člena Zakona o državnem tožilstvu," so prepričani v LDS in Zares.
Ocenjujejo, da "po mnenju SDS se v zvezi z delom tožilstva ne sme nihče oglašati, generalno državno tožilstvo pa notranji nadzor lahko izvaja ne samo po vseh zakonitih poteh, temveč je prvi državni tožilki pri tem dovoljeno tudi kršenje zakona".
V SDS tako po navedbah poslanskih skupin Zares in LDS "ostajajo zvesti svoji tradicionalni dvoličnosti". "Ko generalna državna tožilka preganja novinarja, ki si drzne preiskovati stranpoti bivše vlade, je za SDS to pokazatelj strokovnosti, ko pa krši zakon, z jasno intenco dnevnopolitičnega angažmaja, pa je to kronski dokaz njene neodvisnosti," ocenjujejo v poslanskih skupinah LDS in Zares.
Poudarjajo, da se bodo zavzeli za neodvisno in nepristransko tožilstvo. V ta namen bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmisliti o tem, kako bi spremenili način odločanja oz. imenovanja generalne državne tožilke, da ne bi bilo več mogoče, da bi "državno tožilstvo (p)ostalo čakalnica ministrov, neuspešnih predsedniških kandidatov in drugih strankarskih aktivistov".
Ob tem so izrazili upanje, da bodo "svojo zmoto spoznali tudi v SDS in takšno ureditev v DZ podprli," so še zapisali v skupni izjavi za javnost poslanskih skupin LDS in Zares.