Tiskane izdaje
Gazice – »To je pozabljena vas,« je ob našem obisku edinega romskega naselja v brežiški občini, ko je tja zaradi težave, ki so jo povzročili mladi Romi, prikolesaril tudi sam, dejal Dušan Erhovnic: »Tri mandate sem član Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki in vidim, da se v 50 letih ni spremenilo nič.«
Dušan Erhovnic je eden od prebivalcev Gazic in Cerkelj ob Krki, ki so s tamkajšnjimi Romi navezali najtesnejši stik. S čistilnimi akcijami v romskem naselju dela majhne korake proti boljšemu jutri vseh v krajevni skupnosti (KS) Cerklje ob Krki. Med našim obiskom je potarnal, da so mu mladi Romi z urejenega kopališča ob Krki odnesli nekaj stolčkov in igral za tri-, štiriletnike.
Tovrstne majhne nevšečnosti (sečnja in pobiranje pridelkov na tuji zemlji) se dogajajo, pravi tudi najbližji sosed Romov, kantavtor Peter Dirnbek: »A lahko rečem, da imam dobre sosede. V štirih letih, od kar sem se preselil sem, nisem imel večjih problemov.«
Severno od Gazic živi približno 14 romskih družin. Na občini zaselku pravijo Krušče, Romi protestirajo, češ da so del Gazic. Vsaj glede hišne številke imajo prav. Vsi evidentirani so uradno doma na Gazicah 29. Odgovor na vprašanje, koliko jih je, pa je bolj relativne narave.
Na občini so pred leti dejali, da 60 Romom v občini s 24.500 prebivalci ne pripada pravica do romskega svetnika, temveč samo do romske komisije. Danes govorijo o 70 prebivalcih, Romi sami pa omenjajo številko 80. In še več jih bo, saj se imajo mladi zelo radi, dodajajo.
Pognali korenine
»Tu je mirna točka, zato nas vsi pustijo na miru,« o naselju z mnogo manjšimi incidenti, kot jih poznajo na Dolenjskem, govori Tone Kosec, tudi zaradi številnih podedovanih nepremičnin v Sloveniji in na Hrvaškem najbolj premožen Rom v Gazicah (najrevnejši imajo osem otrok v enem kontejnerju).
Za besedico vsi se skrivata predvsem država in občina. Prva je popolnoma odpovedala, druga je dvema družinama pred pol stoletja dovolila, da sta v bližini Gazic na nekoč družbeni zemlji pognali korenine. »Občina je mojim staršem in družini Brajdič zazidala betonsko ploščo in jim priskrbela staro barako za štiri družine. Ko je ta začela gniti, so si zgradili hišo,« pravi Kosec.
Ko se je zemljišče leta 2001 po denacionalizacijskem postopku vrnilo potomcem nekdanjih lastnikov, so se odprla številna neprijetna vprašanja. Občina se je projekta urejanja naselja resneje lotila leta 2003, a večjih sprememb do danes – z izjemo napeljave vodovoda do naselja – ni bilo. »Ključna težava je, da naselje ni legalizirano. Ko bo, se bo vse drugo počasi premaknilo naprej,« pravi Erhovnic.
Jeseni prva seja brežiške romske komisije?
»Naselje leži na robu občine. S tem se nihče ne ukvarja,« enega od vzrokov za stopicanje na mestu omenja nekdanji predsednik KS Darko Udovič. V vlogi občinskega svetnika je leta 2010 predlagal ustanovitev občinske romske komisije. Kot predsednik KS pa je bil tisti dobri možakar, tako Romi, ki je vedno zagotovil dovolj peska za krpanje lukenj na cesti do romskega naselja.
»Občina mora odkupiti zemljišča, mi pa jih bomo nato od občine kupili po obrokih, podobno kot Romi v Kerinovem grmu v sosednji krški občini,« pravi Iztok Kosec, eden od dveh Romov, ki naj bi bil v osemčlanski občinski romski komisiji. Komisija je bila ustanovljena marca 2011, a prve seje še ni bilo. »Romi se v preteklosti niso uspeli poenotiti, kdo bo njihov predstavnik,« pravi brežiški župan Ivan Molan.
V reševanje romske tematike v brežiški občini se je spomladi vključil tudi predsednik zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, ki za zdaj o odzivu občine meni pozitivno. Romi, ki so s pomočjo Muca določili svoja predstavnika za komisijo, prvi sestanek pričakujejo pozno poleti ali jeseni.
V devetem razredu
Zagon romske komisije je eden od pogojev za črpanje evropskih sredstev, s katerimi bi občina lahko odkupila pozidane parcele v romskem naselju in sprožila postopek legalizacije. Druga velika težava je iskanje soglasja z lastniki zemljišč.
»Sprva je bilo lastnikov 13, vseh dedičev pa je zdaj že več kot 30,« pravi Udovič. Njihove finančne zahteve so bile za občino nesprejemljive. Neuradno naj ne bi bili zadovoljni z 22 evri za kvadratni meter. »Po odkupu zemljišč bi radi luč,« ima »zajebanega življenja« brez elektrike in tople vode dovolj Tone Kosec.
Seznam želja se nadaljuje z nadstreškom na avtobusnem postajališču, asfaltiranjem ceste in vrtcem za romske otroke, kjer bi se malčki naučili slovenščine. Da bi brežiški Romi svoje najmlajše že zdaj vozili v pet kilometrov oddaljen romski vrtec v Kerinovem Grmu, pa ne pride v poštev. Pred blaginjo lastnih otrok ima namreč brez pomisleka prednost zamera do nekaterih Romov iz sosednje občine.
V petdesetih letih bivanja v pozabljeni vasi je Slovenija Romom v Gazicah med drugim več kot očitno pozabila vzgojiti tudi zavedanje o pomenu izobraževanja. Vprašanje, ki si ga je ob iskanju izginulih stolčkov za tri-, štiriletnike postavil Erhovnic, je še kako na mestu:
»Zakaj nam ni uspelo – KS in osnovna šola – enega samega romskega otroka spraviti do devetega razreda osnovne šole?«
