Tiskane izdaje
Nove lutre po Brglezovih besedah potrebujemo, »da nam bodo nastavili zrcalo in povedali, da se moramo vrniti k svojim koreninam, ki so v spoštovanju mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, v spoštovanju vseh človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin in samoodločbe ljudstev ali narodov, v spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika in vsake posameznice - ne glede na to, kdo je, od kod prihaja, kaj počne ter ne glede na katerokoli drugo osebno okoliščino«.
Tako bomo dojeli, kot je dodal Brglez, da legitimnost katerekoli ravni posvetne oblasti izhaja iz spoštovanja ljudi, njena pooblastila pa so v službi teh ljudi. »Vse te vrednote so tiste, ki bodo omogočile, da bomo tudi mi in naši sosedje bolj kot tisto, kar nas ločuje, iskali tisto, kar nas združuje,« je dejal. Prav praznik združevanja je po njegovem mnenju praznik reformacije, 500. obletnica reformacijskega gibanja pa obenem priložnost za vnovičen razmislek o tem, kaj želimo in kako bomo to dosegli ter kako bomo ta dejanja snovali na način, da bodo koristna vsem.
Protestantski očetje - Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj - so po njegovem prepričanju temeljito zaznamovali slovenski narod in slovensko državotvorje ter so zaslužni, »da smo mogli stati inu obstati ter posledično da smo danes samostojni, suvereni, članica Evropske unije ter da smemo in moramo sami odločati o tem, kako želimo živeti«.
Foto Roman Šipić/Delo
Učinke reformacije pa po njegovih besedah velja razumeti tudi širše, v smislu razvoja racionalistične civilizacije, ki je vzniknila z renesanso in reformacijo, se razvila skozi razsvetljenstvo ter nedokončana vztraja še danes. Protestantizem je omogočil prelom med religijo in znanostjo ter pospešil razvoj filozofije in znanosti. Posledica tega je bil razvoj v izobraževanju, znanosti, kulturi, ekonomiji, tehnologiji in estetiki, je pojasnil. Dediščina reformacijskega gibanja je tudi neodtujljivost človekovih pravic.
V svojem govoru je Brglez opozoril še na velik pomen solidarnosti, ki izhaja iz predpostavke reformacijskega gibanja o enakosti med ljudmi. »Kot del narave vemo, da druga živa bitja običajno niso solidarna, mi, ljudje, pa smo lahko. Naše breme v skupnosti bo lažje, če nam ga bo pomagal nositi še kdo drug,« je poudaril in se pri tem navezal na krščanski zgled Simona iz Cirene, ki Jezusu pomaga nositi križ.
Foto Roman Šipić/Delo
»Po mojem trdnem prepričanju ta nuja solidarnosti velja - ali bi vsaj morala veljati tako v našem odnosu do bližnjega in drugačnega kot na ravni skupnosti, družbe in države, pa tudi na ravni povezav držav, utemeljenih na vladavini prava, kar naj bi Evropska unija bila, ter nenazadnje na ravni celotne mednarodne skupnosti, kjer solidarnost vse bolj postaja vprašanje njenega preživetja,« je še povedal predsednik DZ.
Prireditve na predvečer dneva reformacije so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar in evangeličanski škof Geza Filo.
