Tiskane izdaje
Žužemberk - »Spomenik, pred katerim stojimo, nas opominja, da je za svobodo, izborjeno s krvjo in orožjem, dalo življenja več kot 1150 partizank in partizanov ter aktivistk in aktivistov OF, ki so se včasih le z golimi pestmi uprli okupatorju in njegovim sodelavcem,« je pred množico zbranih povedal slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Milan Brglez. Današnja žalna slovesnost je tradicionalno potekala v spomin na padle borke in borce iz 17 držav na območju Suhe krajine med drugo svetovno vojno.
Po Brglezovih besedah je tedaj v Sloveniji poleg okupacije potekala tudi državljanska vojna. Izrazil je obžalovanje, ker si je narod s tedanjo neenotnostjo zadal rane, ki se niso, tudi zaradi ravnanj povojne oblasti, nikoli zares zacelile in nas hromijo še danes. »Te rane nas ovirajo v razvoju, predvsem pa nas ukleščajo v oklep sumničenj, sovraštva in nesodelovanja. In v takem duhu naša država ne more napredovati, ne politično, ne gospodarsko. Najhuje pa je, da bomo, če bomo v takšnem duhu nadaljevali, obtičali v preteklosti,« je še povedal Brglez, ki je prepričan, da je treba obrniti nov list zgodovine, ki bo v dobrobit vsega naroda.
»Stojimo na hribčku, kjer je postavljen spomenik vsem tistim, ki so v Suhi krajini trpeli pod škornjem okupatorja, na sosednjem griču pa stoji v vojni vihri uničena in zdaj obnovljena cerkev svetih Mohorja in Fortunata. Oba spomenika, ki sta stebra slovenstva, nas opominjata, da države in prihodnosti ne moremo graditi na sporih, ampak na sodelovanju.«
Vsi morajo vsem odpustiti za prestano gorje
»Ne glede na svetovnonazorske razlike moramo v naših bližnjih iskati dobro, predvsem pa moramo narediti vse, da se krvave morije, ki smo jim bili priča v minulem stoletju, nikoli več ne ponovijo. A to ni dolžnost samo nas politikov, to je dolžnost vsakega slovenskega državljana in državljanke. Nihče si ne bi smel želeti vojne. Ta za seboj pušča zgolj opustošenje, smrt, pogubo, bolečino in žalost, predvsem pa dolgoletne rane, ki jih je težko zaceliti,« je prepričan Brglez.
Po njegovem je treba obsoditi povojne poboje in odpustiti vsem tistim, ki so na obeh straneh ravnali narobe. Zavzel se je, da država stori vse, da vsaj na simbolni ravni omogoči proces zgodovinskega očiščenja in odpuščanja, brez političnih zlorab in brez prilaščanja zaslug. »Slovenijo je treba narediti svetlo in edinstveno, da bo ponos vseh nas živih, pa tudi v čast vsem tistim, ki so po njej hrepeneli, a je žal niso dočakali,« je sklenil Brglez.
Zbrane je nagovoril tudi žužemberški župan Franc Škufca.
Poleg Brgleza so vence k spomeniku padlim med drugim položili še ruski vojaški ataše Aleksander Krasnov, namestnica črnogorskega veleposlanika Slavica Popović, predsednik slovenske borčevske organizacije Tit Turnšek in general Lado Kocjan. Žalne slovesnosti sta se udeležili tudi poslanki državnega zbora Urška Ban in Alenka Bratušek.
