Bruselj ni podprl tožbe proti Hrvaški

Bruselj – Ob izteku trimesečnega roka, v katerem bi se evropska komisija lahko izrekla o slovenskem postopku proti Hrvaški glede arbitraže, ni bilo presenečenja. V palači Berlaymont so ostali zvesti svoji logiki in zadevo ne glede na slovenske očitke o kršitvah prava EU kot posledici neizvajanja arbitraže obravnavajo predvsem kot dvostransko zadevo. 

Kljub temu bo evropska komisija po besedah njenega glasnika Margaritisa Schinasa nadaljevala delovati kot pošteni posrednik za doseganje prijateljske rešitve. Slovenija je pred 16. marcem sprožila postopek glede tožbe proti Hrvaški na sodišču EU. Skladno z 259. členom pogodbe o delovanju EU ima evropska komisija možnost, da se v treh mesecih izreče o tem in poda obrazloženo mnenje.

Tega ne bo storila in po Schinasovih besedah je jasno, da nima takšne zakonske obveze. Pojasnil je, da so imeli na razpolago dve poti – izreči se ali ne. Pojasnil je, da je bilo že osem takšnih postopkov in izrekli so se v le štirih. Schinas je uporabljal izraz poročilo (report), in ne obrazloženo mnenje (reasoned opinion) iz 259. člena.



»Glede nadaljnjih korakov tega postopka sta zadevni državi najboljši kraj, da nadaljujeta pogovore in komentirata,« je povedal Schinas. Po mnenju Bruslja morata rešitev najti dve državi, evropska komisija je le pripravljena pomagati.

O neuradnih navedbah, da je pravna služba evropske komisije pritrdila slovenski argumentaciji o kršitvah prava EU kot posledici neizvajanja arbitražne razsodbe, se niso izrekli. Pojasnjujejo, da notranjih aktov ne komentirajo. Sicer naj bi bili številni.  

Ko je komisarski kolegij 4. julija lani razpravljal o arbitraži, so bil na podlage ustne razlage pravne službe postavljeni parametri za 259. člen, je še pojasnjeval Schinas. Arbitražni sporazum je v očeh evropske komisije še vedno bolj ali manj edini okvir, ki bi bil koristen.

To, da se evropska komisija ni izrekla, ne pomeni, da zadeva ne bo predložena sodišču EU. Glede na dosedanje napovedi, parlamentarna soglasja in sklepe vlade bo naslednji korak sprožitev tožbe pred sodiščem EU v Luxembourgu.



Strokovnjak za slovensko-hrvaško mejno vprašanje Thomas Bickl z univerze Duisburg-Essen je ocenil, da se evropska komisija želi za vsako ceno ogniti takojšnjemu ukvarjanju sodišča EU z zadevo. »Vrata za dvostransko rešitev ostajajo odprta, a vprašljivo je, ali je evropska komisija s svojo današnjo odločitvijo okrepila arbitražno odločbo, ki predstavlja zavezujočo sodbo v smislu mednarodnega prava, in s tem zasnovo celotne vladavine prava,« je povedal.

Nemški strokovnjak držo evropske komisije obravnava v širšem kontekstu, ker da Juncker ne mara tehnično-pravnih rešitev, saj je, denimo, jasno povedal, da ne bo predlagal sankcij proti dolgoletni kršiteljici proračunskih pravil  Franciji. »Ta komisija hoče reševati probleme čisto politično. Vprašljivo je, ali bo to uspelo v tako zapleteni konstelaciji, kot je slovensko-hrvaški mejni spor,« je povedal Bickl.

Sam sicer pričakuje, da bo po poletnih počitnicah zgodil še en poskus doseganja dvostranske rešitve o izvršitvi arbitražne razsodbe, pri čemer bi evropska komisija intenzivneje pomagala. Opozarja pa, da da bo hrvaška vlada v saboru težko dobila večino za sporazum, ki bo imel za cilj implementacijo razsodbe.  Na drugi strani da bo Slovenija le stežka sprejela »shujšano« obliko sporazuma, kakršen bi bil memorandum o strinjanju, ki ne bi bil ratificiran.

»Povsem je videti, kot da želi Slovenija čim prej, morda že pred koncem leta, predložiti primer sodišču EU,« je ocenil Bickl. V takem primeru bi se zadeva pravno razčistila približno do pomladi leta 2020. 

Sancin: Sloveniji se s tožbo ne mudi

Izredna profesorica za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Vasilka Sancin nam je povedala, da je odločitev komisije ni presenetila. Ni namreč prvič, da se komisija ni odločila za objavo obrazloženega mnenja. Misli pa, da ni dobro, da se s pravnega vidika »v tako čistem primeru«, kjer se je treba zavzeti za spoštovanje mednarodnega prava, komisija ni jasno postavila na to stališče.

Sancinova ne verjame, da odločitev komisije kakorkoli kaže na to, da Slovenija s tožbo proti Hrvaški na sodišču lahko pričakuje neuspeh. »Na koncu je sodišče tisto, ki mora, upoštevaje pravo, presoditi, ali so argumenti utemeljeni,« je pojasnila.
Iz tega je tudi razvidno, da je postopek vlaganja tožbe smiselno nadaljevati, saj ne gre za politično, ampak pravno vprašanje. Toda to še ne pomeni, da se Sloveniji z vlaganjem tožbe mudi. »Pomembneje je, da se dejansko pogleda, ali bi bilo mogoče k že pripravljenemu gradivu, ki ga nihče od slovenske stroke, kolikor mi je znano, ne pozna, dodati še kakšen močan argument, ki bi bil lahko pomemben v postopku pred sodiščem,« je povedala profesorica.

V vladi so po njenih besedah očitno prepričani, da je vloga že zdaj tako dobra, da ni treba več ničesar dodajati. »Če je tako, ne vidim nobene težave, zakaj je ne bi morda še vseeno prediskutirali z domačo stroko, ki je bila vendarle v celoten proces vključena dlje kot tuja odvetniška pisarna in ima morda lahko še kakšno koristno idejo.« Moti jo tudi velika zaupnost, s katero se je do zdaj obravnavalo slovenske priprave na tožbo proti Hrvaški. Prepričana je, da potrebe po njej ni, saj gre za sodni postopek, v katerem bodo predstavljeni vsi argumenti, obe strani pa jih bosta dobili na vpogled.