Bruselj ukrepa proti Sloveniji zaradi nespoštovanja evropskih azilnih pravil

Če se Slovenija ne bi primerno odzvala, lahko primer prevzame Sodišče EU. Zagrožena je tudi visoka kazen.

Mo. B., STA
Wed, 10.02.2016, 12:50; spremenjen: 14:27

Bruselj − Slovenija je danes iz Bruslja dobila dva opomina, ker ne spoštuje evropske azilne zakonodaje. Če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala v dveh mesecih, lahko evropska komisija primer predloži Sodišču EU. Komisija svari tudi pred visokimi kaznimi, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Komisija zaradi nespoštovanja evropskih azilnih pravil ukrepa z devetimi opomini proti sedmim članicam − poleg Slovenije so to še Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Italija in Latvija.

Teh sedem držav ni uspelo dokazati, da v celoti izvajajo nova pravila, ki se nanašajo na obravnavo prošenj za azil in sprejemne standarde, so pojasnili v komisiji in opozorili, da kršiteljicam pretijo visoke kazni.

Gre namreč za prenos evropskega pravnega reda v nacionalno zakonodajo. V tem primeru komisija od sodišča že v prvem krogu procesa zahteva naložitev denarnih kazni. Če gre za izvajanje zakonodaje, denarne kazni sledijo šele v drugem krogu.

Slovenijo, Estonijo in Nemčijo komisija poziva, naj jo obvestijo o nacionalnih ukrepih za prenos direktive o azilnih postopkih, ki opredeljuje skupne postopke za odobritev ali umik mednarodne zaščite.

Nemčijo komisija opominja tudi na prenos direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil, medtem ko ti čakajo na preučitev prošnje.

Rok je bil do maja 2013

Poleg tega Slovenijo, Grčijo, Francijo, Italijo in Latvijo v Bruslju opozarjajo, ker niso sporočile ukrepov za popoln prenos direktive, ki razširja obseg direktive o dolgotrajnem prebivanju, tako da ta vključuje tudi begunce in upravičence do subsidiarne zaščite.

Članice bi morale komisijo o ukrepih obvestiti maja 2013. Prvo opozorilo so dobile julija 2013. Ker odgovori niso vključevali vseh potrebnih ukrepov, jim je komisija danes poslala še drugi opomin.

Vseh devet primerov se nanaša na prenos evropskega pravnega reda v nacionalno zakonodajo, ki lahko pomembno prispeva k večji usklajenosti med nacionalnimi azilnimi sistemi, poudarjajo v komisiji.

Zmanjšanje razlik med nacionalnimi azilnimi sistemi igra pomembno vlogo pri zmanjševanju sekundarnih gibanj prosilcev za azil, so še poudarili v Bruslju.

Odločitve spadajo v sklop migracijskega svežnja, ki ga je danes objavila komisija. V njem je ocenila izvajanje ukrepov pri soočanju z begunsko krizo, sprejetih od objave prvega migracijskega svežnja maja lani.

Septembra prvi sveženj odločitev

Jedro evropskega azilnega sistema je pet kosov zakonodaje: dublinska uredba, direktiva o azilnih postopkih, direktiva o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil, direktiva o pogojih za upravičenost do mednarodne zaščite in uredba o zbirki prstnih odtisov Eurodac.

Septembra lani je komisija sprejela prvi zajeten sveženj odločitev o postopkih proti članicam zaradi kršenja evropske azilne zakonodaje – štirideset odločitev proti 19 državam EU, tudi Sloveniji. Pred tem je že bilo odprtih 34 podobnih primerov.

Slovenija je tedaj dobila dva uradna opomina, ker komisije še ni obvestila o prenosu direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v svojo zakonodajo.

Nato je komisija decembra lani ukrepala še v osmih primerih proti Grčiji, Hrvaški, Italiji, Malti in Madžarski.

Povezane novice

Vlada o azilni zakonodaji v petek
24. November ob 11:03
Gorenak je ocenil, da 189 policistov iz EU ni uspeh, nujnih bi bilo nekaj tisoč, a tako pač je v Evropi.