Čakajo drug drugega, mesto pa sameva

Slovenj Gradec – Gneča, kakršna je bila včeraj v slovenjgraškem mestnem jedru, bo jutri ob koncu občinskih praznovanj pozabljena. Zamenjala jo bo praznina, ki jo bo do pomladi zmotilo le nekaj decembrskih prazničnih stojnic. Kaj storiti, da bi ljudje znova radi prihajali v mestno jedro? Je promet glavni krivec, da se mu ljudje izogibajo? Na kakšne zgodbe je treba staviti? Slovenj Gradec se bo pri iskanju rešitev zgledoval po Kopru.

Na Obali so sodelovanje z mestnimi trgovci začeli krepiti leta 2011. »K temu nas je prisilil prihod velikih potniških ladij,« pravi Jana Tolja s koprske občine. Na Obali priznavajo, da ni bilo lahko in nič drugače, kot je zdaj v Slovenj Gradcu, kjer občina in mestni trgovci bolj ali manj vztrajajo vsak na svojih okopih. V starem mestnem jedru pa je medtem živahno le do takrat, ko končajo pouk dijaki slovenjgraških srednjih šol, ob popoldnevih in koncih tedna pa je v njem kakor v mestu duhov. »Kriv je prometni režim, saj morajo naši kupci za parkiranje v mestu plačati,« trdijo mestni trgovci in gostinci, ki opozarjajo, da jim promet odžirajo tudi sejmi v mestu, kadar so v njem prireditve in je center zaprt za promet, pa so menda povsem ob zaslužek.

»Promet poskušamo urejati po načelu trajnostne mobilnosti, kjer ima osebni avtomobil obrobno vlogo, prednost pa pešci in kolesarji,« pravi Aljoša Krivec, vodja referata za medobčinsko redarstvo in promet. Po njegovem si takšen način urejanja želijo tudi občani, ki prihajajo v mesto peš ali s kolesom. »V pripravi je celostna prometna strategija Mestne občine Slovenj Gradec, kakršno izdeluje še 64 mest in je sofinancirana z evropskimi sredstvi. Kako bomo potem urejali prometni režim na Glavnem trgu, je težko napovedati, a trend evropskih mest je, da čim bolj omejijo motorni promet,« je povedal Krivec.

Manedžer med uradniki?

»Z lastniki in najemniki lokalov v mestnem središču se zadnje dve leti intenzivno pogovarjamo. Čakamo, da dosedanje neformalno sodelovanje postavijo na formalno raven. Morda v obliki zavoda, kot so to storili v Kopru,« pravi Marija Lah iz slovenjgraške turistične pisarne. Rezultat sodelovanja so skupne promocijske aktivnosti (brošure, zloženke, nakupovalni kuponi), prireditve, delavnice, izobraževanja in spletna stran. Pomaga tudi občina, ki položnicam za komunalo priloži letak, znižala pa je tudi najemnine za občinske lokale v mestu, ki že zdavnaj ne samevajo več.

Če bodo v Slovenj Gradcu povsem sledili koprskemu zgledu, bi mesto moralo dobiti tudi tako imenovanega mestnega menedžerja, ki bi povezal vse vpletene v zgodbo o oživljanju starega mestnega jedra. Franjo Murko, predsednik četrtne skupnosti center, pojasnjuje: »Na občini je zaposlenih 51 občinskih uradnikov. Upam, da je med njimi deset takšnih, ki imajo posluh za mesto. Med njimi bi morali iskati mestnega menedžerja.«

Župan Andrej Čas pogreša več pobude pri trgovcih in gostincih. »Zdaj je vse na plečih občine,« trdi župan. »Občina bo še naprej morala biti glavna akterka, sicer bo težko,« so povedali predstavniki zavoda Otok Koper in v isti sapi trgovcem povedali: »Ne smete pričakovati, da bo občina vse postorila namesto vas. Naj pripravlja še vašo prodajno ponudbo?«