Čakajo le še na odločitev vlade

Ljubljana – Zdi se, da bo onkološki inštitut po dolgih letih vendarle zaplul v nekoliko mirnejše interne vode, kar je ključno za dobro delovanje te najpomembnejše institucije za zdravljenje raka na Slovenskem.

Krmilo tega zdravstveno-institucionalnega giganta, ki so ga druga za drugo pretresale interne turbulence, skupaj z nasedlimi in slabimi investicijami, bo v prihodnjem mandatu prevzela nekdanja sodnica Zlata Štiblar Kisić. Seveda le, če se bo z zaupnico, ki so ji jo namenili skorajda vsi člani sveta zavoda Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, devet od enajstih, strinjala še vlada, ki je zadnja instanca pri tovrstnem odločanju.

Če bi se v vladi vendarle odločili drugače – morda zaradi prav(d)nega madeža, nastalega v diskurzu med prejšnjim generalnim direktorjem prim. Janezom Remškarjem in svetom zavoda, ki je Remškarja predčasno odslovil, na njegovo mesto pa najprej začasno in zdaj še po rednem postopku postavil Štiblar Kisićevo –, so člani sveta pripravljeni prevzeti odgovornost in odstopiti.

A verjetnost, da bi se to zgodilo, je majhna. Težko si je predstavljati, da bi vlada odvzela zagon po dolgem času nadvse ubranemu nadzornemu motorju. Svetu zavoda je očitno uspelo najti ključ za reševanje notranjih razprtij in v zadnjih dveh mesecih delovni miljé preoblikovati v bolj ustvarjalnega, povezovalnega. To se je na OI zdelo nekaj povsem nemogočega, čeprav je to ključno za kakovostno in varno delo, skrb za paciente in, ne nazadnje, tudi za dobro počutje in ustvarjalni zagon zaposlenih.

Izboljšanje razmer(ij)

Morda takšna slika, dobljena v dobrih petih urah četrtkovega dogajanja med sejo sveta zavoda, na kateri so svétniki med štirimi kandidati za generalnega direktorja želeli izbrati najboljšega, nima pravih okvirov. Povsem mogoče je, da v internih razpravah, razmerah in razmerjih še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti. Kljub temu pa je mogoče reči, da v tem sofisticiranem mehanizmu s skoraj 1000 zaposlenimi ob dogajanjih v sejni sobi številka 36 že dolgo ni bilo mogoče zaznati tako spodbudno naravnanih komentarjev, videnj in ocen.

Z njimi niso skoparili predstavniki zaposlenih, za katere se je zdelo, da se temnih oblakov, ki so se zgrinjali nad njihovimi glavami, nikoli več ne bodo mogli otresti. Poln optimizma je bil tudi strokovni direktor doc. dr. Viljem Kovač, prav tako za zdaj še vršilka dolžnosti generalnega direktorja Štiblar Kisićeva, ki bo, če bo sledila v četrtek predstavljenemu razvojnemu programu inštituta, imela res polne roke dela. Skupaj s skrbjo za nadaljnjo optimizacijo razmer znotraj inštituta, pri čemer ne sme priti v pozabo njeno zavedanje, da je »bolnik alfa in omega – pri njem se vse začne in konča«.

Varnostne vizite

Tako se bodo na OI, denimo, precej bolj posvetili varnostnim vizitam, ki so bile do zdaj, kot opozarja Zlata Štiblar Kisić, zanemarjene. Nekatere izboljšave na tem področju so že dosegli v zadnjih dveh mesecih, vzporedno z njihovo nadgradnjo pa naj bi zaživele tudi izboljšave pri prijavljanju varnostnih incidentov. »Teh prijav je zelo malo, pa ne zato, ker takšnih dogodkov ne bi bilo, ampak zaradi strahu pred prijavljanjem napak in posledicami tega,« ugotavlja direktorica. Zato vodstvo inštituta namerava zaposlenim zagotoviti strokovno in pravno podporo in jih spodbuditi k dosledni analizi napak, posledično pa tudi k skupnemu ukrepanju za čim bolj učinkovito preprečevanje tovrstnih dogodkov. V pomoč naj bi bile intervizije, s katerimi naj bi na vseh področjih znotraj OI vzpostavili in krepili zaupanje in zaupnost, zaposlenim pa tako olajšali reševanje težav, ki se pojavljajo v vsakem delovnem okolju.