Čakajoč na odločitev ustavnega sodišča

Z ustavnostjo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora imajo sodniki kar nekaj težav.

Objavljeno
27. februar 2017 19.10
Ustavno sodišče
Majda Vukelić
Majda Vukelić

Ljubljana – Pred ustavnim sodišče je še ena zahteva in deset pobud za presojo ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Večina od njih se nanaša na presojo celotnega zakona, nam je pojasnila Tjaša Šorli.

Na namestnico generalnega sekretarja ustavnega sodišča smo se namreč obrnili z več vprašanji, saj je nedavna soglasna odločitev ustavnega sodišča v zadevi Zagožen spodbudila nekaj ugibanj o tem, ali je v kratkem pričakovati vsebinsko odločitev o ustavnosti zakona in ali se da že na podlagi odločitve ustavnega sodišča v prej omenjeni zadevi sklepati, kakšna bi ta lahko bila.

Da se iz odločitve v zadevi Zagožen - ustavno sodišče je zavrglo zahtevo ljubljanskega višjega sodišča v tem primeru in mu naložilo, da mora glede zamrznjenega premoženja družine Zagožen samo presoditi, saj za to ni nobenih ustavnopravnih ovir - ne da prejudicirati končne odločitve ustavnega sodišča, je poudaril že generalni sekretar Sebastian Nerad. Šorlijeva nam je dodatno sporočila le, da ne more napovedati, kdaj bo ustavno sodišče o zakonu odločalo. Še eden od bolj pomembnih primerov (Tošić) v zvezi z odvzemom nezakonito odvzetega premoženja je že bil na prejšnji seji ustavnega sodišča, iz tega bi mogoče lahko sklepali, da bo ustavno sodišče o njem presodilo še v tej sestavi - torej pred zamenjavo štirih ustavnih sodnikov.

Za povečavo kliknite na infografiko. Infografika: Delo

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je sicer tudi lani, kot je razvidno iz grafa, nadaljevalo z izvajanjem postopkov za zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja. V štirih zadevah so na novo odredili in razširili finančne preiskave zoper deset oseb, ocenjena vrednost začasno zavarovanega odvzetega premoženja je bila dobrih 382.000 evrov. Vložilo je sedem tožb, zoper 13 oseb, od tega 12 fizičnih in eno pravno. Skupna višina tožbenih zahtevkov pa je znašala dobre štiri milijone evrov.

Ni vse v javnih bazah

Tožilci sicer od sredine leta 2012, ko je začel veljati zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora - ta sicer omogoča odvzem takšnega premoženja v civilnem postopku, torej ne gre za zaseg premoženja po zakonu o kazenskem postopku - opozarjajo, da se na praktični ravni težave pojavijo najpogosteje pri zaznavi premoženja nezakonitega izvora kot osnovnega pogoja za uvedbo postopka. Pozornost vseh organov, ki zaznavajo takšno premoženje, mora biti usmerjeno tudi na premoženje, ki ni razvidno iz javnih baz, s katerim določena oseba in z njo povezane osebe dejansko razpolagajo ali so razpolagale.

Nadaljnje ovire pri delu tožilcev pa predstavlja tudi ugotavljanje obsega premoženja nezakonitega izvora, ki je velikokrat odvisno od faze kazenskega postopka. Ta mora biti namreč v takšni fazi, da omogoča natančno razmejitev med premoženjsko-pravno koristijo in premoženjem nezakonitega izvora. Toda tudi lani je prišlo, na kar opozarja SDT, do prekinitve večih sodnih postopkov, saj sodniki čakajo na odločitev ustavnega sodišča.