Tiskane izdaje
Ljubljana – Natanko po letu dni, odkar je Milojka Kolar Celarc ministrica za zdravje, je danes prvič obiskala UKC Ljubljana, največjo slovensko zdravstveno institucijo, v kateri je 7800 zaposlenih, ki zdravijo približno milijon bolnikov na leto. Letos se je v UKC in celotnem zdravstvu nakopičilo še nekaj dodatnih težav.
Slovenci pričakujemo enako zdravstvo, kakršnega imajo v Avstriji in drugod po Evropi, a za zdravje na leto namenimo zgolj 2085 dolarjev na prebivalca, medtem ko daje Avstrija po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 5427, Nemčija 5006, Švica rekordnih 9276 dolarjev na prebivalstvu. Od tod izvira veliko težav, saj je razkol med pričakovanji (bolnikov, zdravnikov, politikov) in možnostmi (izrabljena oprema, prostori, draga zdravila, premalo zdravnikov) prevelik. Te razlike ne morejo nadomestiti niti zaposleni niti iskanje rezerv v zdravstvu.
Glavni pokazatelj kondicije zdravstvenega sistema so čakalne dobe, ki so se v zadnjem letu skokovito podaljšale. Avgusta lani je na prvi pregled, preiskavo ali operacijo čakalo 164.455 bolnikov, od tega 21.652 bolnikov čez dopustne čakalne dobe. Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja letos čaka 192.33 bolnikov, od tega 30.533 nedopustno dolgo. Vseh čakajočih je torej 17 odstotkov več, nedopustno dolgo pa čaka kar 41 odstotkov bolnikov več kot pred letom dni. Tolikšno poslabšanje zdravstvenega sistema ni zanemarljivo, pač pa urgentno stanje. Odgovor ministrice je začetek pilotnega projekta v koprski in celjski regiji, s katerim bo skoraj leto dni ugotavljala, kje so razlogi za čakalne dobe. Težko si je predstavljati, kdaj bodo skrajšane v celotni državi.
Ena izmed velikih težav je zdravstvena blagajna (ZZZS), ki zaradi zagotavljanja lastnega pozitivnega stanja znižuje cene zdravstvenih storitev izvajalcem. V sistemu je tako vsaj sto milijonov velik finančni primanjkljaj, ki povzroča poslovne težave. ZZZS vodijo sindikati in Gospodarska zbornica Slovenije, ki z izgovorom o njeni avtonomiji vedno znova za generalnega direktorja izberejo Sama Fakina, čeprav je imel že osem let časa, da »uredi« zdravstvo, kolikor more. Zdaj je v. d., kar je za upravljanje 2,3 milijarde evrov javnega denarja neodgovorno. Z v. d. generalnim direktorjem deluje tudi UKC s proračunom 450 milijonov evrov. Dobri dve desetletji po koncu socializma so cene v zdravstvu še vedno dogovorne, ne pa izračunane, kot povsod drugod v Evropi. Zamrznjeni so tudi upravljanje bolnišnic in odnosi v njih. Zaposleni so zaradi neurejanja zadev vse bolj demoralizirani, kar občutijo tudi bolniki.
Ministrica: Kritike o kliničnem centru so pretirane
»Zelo smo veseli obiska ministrice,« je dejal v imenu 7800 zaposlenih v UKC v. d. generalnega direktorja Andrej Baričič medijem. »Dober, prijeten, konstruktiven pogovor,« pa je obisk opisala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Čas za novinarska vprašanja je bil skopo odmerjen: vsakdo je lahko postavil le eno vprašanje, na vsa niso odgovorili.
Vzajemno zadovoljstvo med ministrico in novim v. d. direktorja Andrejem Baričičem je mogoče pripisati dvema stvarema: Baričič je obisk ministrice lahko razumel kot znamenje podpore kljub medijskim očitkom, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je bila najbrž zares prijetno presenečena. Do zdaj v enoletnem mandatu še ni prišla v UKC, ampak je od daleč izrekala kritike in zahtevala odstop vodstva. Po včerajšnjem obisku je ocenila: »Kritike o UKC so pretirane. Verjamem, da velika večina zaposlenih dela dobro, prizadevno, kakovostno.«
Ministrica za stimulativno nagrajevanje dela
Ministrica je najširšemu vodstvu UKC (80 vodilnim) predstavila resolucijo o razvoju zdravstva. Sicer pa sta bili temi obiska dve, je povedala: poročilo o izrednem upravnem nadzoru nad nevrologijo, nato pa darilo v obliki (pred dnevi podpisane) pogodbe za gradnjo diagnostično-terapevtskega centra ali urgence.
»Poročili mečeta senco nad našo najbolj kakovostno ustanovo. Zahtevam, da se bodo uresničila vsa priporočila izrednega upravnega nadzora, hkrati pa sem zagotovila vso podporo nadaljnji krepitvi kakovosti in varnosti. To je dolgotrajen proces, ki ga ni mogoče uresničiti čez noč. Naredila bom vse, da uredimo stimulativen način nagrajevanja kakovosti, da zagotovim dobre delovne pogoje, zadostno število kadra, stimulativno nagrajevanje, torej variabilni del. Da bomo Slovenci čez nekaj let vedeli, v kako varno ustanovo gremo,« je napovedala odpravo uravnilovke. Dejala je tudi, da je treba plačati opravljene nadure.
Strokovni direktor prof. dr. Sergej Hojker je na novinarsko vprašanje, kako bo UKC zagotovil varnost na nevrološki kliniki, odgovoril, da so se stvari že bistveno spremenile, saj je nevrološka klinika za tem prestala mednarodno akreditacijo in bo v kratkem dobila tudi ISO-certifikat kakovosti. »UKC je varna bolnišnica,« je dejal. Poročilo upravnega nadzora dojema širše: »Ni ključno le za nevrološko kliniko, ampak za celoten UKC in za slovensko medicino nasploh. Zelo smo veseli, da bomo stvari lahko izboljšali.«
Baričič je opisal, kako si je pred nekaj leti kot član sveta UKC ogledal več intenzivnih terapij: »Razmere so resnično težke. Tam ležijo najtežji bolniki, ki potrebujejo 24-urno oskrbo in so priključeni na aparate. To so veliki psihični pritiski na zaposlene, ki se še stopnjujejo pri neželenih izidih. Če je splošno družbeno ozračje tako, da je vsak slab izid interpretiran kot osebna odgovornost, ne bo nihče več hotel tam delati. Že zdaj so zaposleni izčrpani, takega dela ni mogoče dolgo zdržati. Zavzemal se bom, da izboljšamo razmere, motivacijo in nagrajevanje zaposlenih. Če bo psihofizična kondicija zaposlenih boljša, bodo lahko tudi bolje delali,« je dejal.
Urgenca z mrtve točke
Katastrofalne prostorske razmere na urgenci UKC, kjer je pregledanih kar 66 odstotkov vseh nujnih bolnikov v državi, bodo za internistično urgenco izboljšane do marca 2017, predvideva pogodba, ki jo je v UKC prinesla ministrica.
»Pri nas zdravimo vsako leto 135.000 nujnih bolnikov, zato smo v njihovem imenu veseli obiska ministrice in dobrih vesti. Vlila nam je upanje za prihodnost,« je dejal Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči. Anže Kristan, vodja urgentnega bloka pa je povedal, da bodo večje motnje dela, ko se bo najbrž leta 2017 začela gradnja tretje in četrte faze, torej prvega in drugega nadstropja, v katerih bodo kirurška urgenca in nove operacijske dvorane. V času, ko bodo povsod drugod že zgrajeni novi urgentni centri z denarjem EU, bo UKC še v velikih gradbenih posegih.
