Čakalna vrsta bo od Maribora do Gradca

Ljubljana – »Če bo zakon o zdravstveni dejavnosti zahteval zaposlitev zdravnikov, ki zdaj delajo popoldne po pogodbah, bo čakalna vrsta od Maribora do avstrijskega Gradca,« je ocenil Tomislav Vezjak, direktor mariborskega podjetja Fontana, kjer na leto pregledajo 30.000 bolnikov.

»Ne razumem te vlade. Če bo sprejela, da zdravniki ne smejo delati pogodbeno, se bo vse sesulo,« je dejal Tomislav Vezjak, direktor Fontane. Ta mariborski medicinski center je eno večjih slovenskih zdravstvenih podjetij. Poleg radioloških pregledov, za katere imajo koncesijo (denar iz zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)), zagotavlja še več kot 20 različnih vrst ambulantnih pregledov. Fontana ima zaposlenega enega zdravnika, specialista radiologije, približno 50 drugih zdravnikov pa dela pogodbeno. V njihovih ordinacijah se zvrsti 30.000 bolnikov na leto, od tega 10.000 samoplačnikov.

Z izvidom iz Fontane v UKC

»Vsak dan poslušam bolnike. Če ne bo zdravnikov v Fontani, bodo čakali leto ali dve na diagnozo v mariborskem UKC in tri leta na operacijo. Nekateri dobijo napotnice za tri preiskave. V javnem sistemu bi to utegnilo trajati več kot leto dni. Ali drug primer: bolnik ima diagnozo rak. Pred operacijo, do katere ima po zakonu pravico v enem mesecu, mora imeti ultrazvočno preiskavo. Čakalna doba za ultrazvok v javnem sistemu je tri mesece. Kako naj torej pride na operacijo v enem mesecu? Plača si ultrazvok v Fontani in gre z izvidom v bolnišnico. Ko bo politika uredila sistem, da čakalnih vrst ne bo več, tudi potrebe po zasebnih ambulantah ne več,« je pojasnil Vezjak. Poudaril je, da ni zdravnikov, ki bi jih Fontana lahko zaposlila, saj so zaposleni drugje. Radiologa so iskali kar pet let. »Ne vidim razloga, zakaj bi moral biti zdravnik pri nas zaposlen. Če živimo v svobodnem svetu, bi si vsakdo lahko sam izbral, kako bo delal. Tako kot v tujini,« pravi.

Delo zdravilišč bo okrnjeno

Podjetij, ki so osnovana na (popoldanskem) pogodbenem delu zdravnikov, je veliko. Med njimi so tudi zdravilišča, nekateri zdravstveni domovi in številne bolnišnice, ki jim manjka zaposlenih zdravnikov in se opirajo na pogodbene. »Za veliko zdravilišč novela zakona pomeni, da ne bodo mogla več opravljati vseh dejavnosti,« je dejal Samo Fakin, direktor zdravilišča Thermana Laško. V tem zdravilišču imajo sto postelj za rehabilitacijo bolnikov po kapi, zlomih kolkov in podobno. »Zaposlene imamo tri zdravnike: dva fiziatra in enega splošnega zdravnika. Nevrologi in travmatologi prihajajo delat po pogodbah. Če ne bodo več prihajali, bo to povzročilo resno okrnitev našega dela,« pojasni Fakin. V zdraviliščih je zaposlenih 47 zdravnikov za koncesijske dejavnosti, povsod pa za dodatno zdravstveno dejavnost prihajajo zdravniki delat popoldne ali ob sobotah po pogodbah.

Ocenjeno je, da zaradi pomanjkanja zdravnikov dela »popoldne« približno 2000 zdravnikov. Če bo sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, kot jo predlaga ministrica Milojka Kolar Celarc v dveh različicah, ki ju je dala v javnost, se bo veliko teh zdravnikov moralo odločiti, ali bodo še polno zaposleni na svojih delovnih mestih v javnem sektorju ali pa bodo tam dali delno ali popolno odpoved, da bodo odgovorni nosilci lahko drugod. Kjer ne bodo več delali, bodo bolniki ostali brez zdravnikov.

»Jasno je, da mora zdravnik v svoji matični ustanovi opraviti vse delo, ki se od njega pričakuje. A če bomo uvedli zakon, ki ga predlaga ministrica, bomo med redkimi državami, ki želijo omejiti delo. Samoplačniki, ki si plačajo pregled v zasebnem sektorju, zdaj skrajšujejo čakalne vrste v javnem sektorju. Takšno popoldansko delo zdravnikov pripomore k zdravstvenemu sistemu. Obstaja veliko primerov, ki jih javni sistem ne vključuje. Če ZZZS v javnem sektorju nečesa ne plača, je bolje, da to dobi pacient v zasebni ambulanti, kot da ne dobi. In če so čakalne vrste zaradi pomanjkanja denarja v javnem sektorju predloge, zakaj si bolnik pregleda ne bi plačal,« pojasnjuje Brane Dobnikar, pravnik zdravniške zbornice. V zbornici so novelo zakona v celoti zavrnili, a ne vedo, ali so seznanjeni s končno različico, ker je dobro varovana skrivnost.

Kaj bo predlagala ministrica za zdravje, še ni znano. Čeprav je bil osnutek novele zakona objavljen že oktobra 2015, druga različica pa septembra 2016, končne različice zakona, o katerem pišemo, še ni, ker je še v medresorskem usklajevanju, so nam pojasnili na ministrstvu.

V Italiji in Avstriji

Zoran Arnež, nekoč strokovni direktor UKC Ljubljana, ima v državni bolnišnici v Italiji ekskluzivno pogodbo, kar pomeni, da dela samo za matično bolnišnico, v kateri operira tako paciente za javni denar kot za zasebne samoplačnike. Če bi se odločil za neekskuzivno pogodbo, bi lahko delal tudi drugje, in sicer v tistih javnih in zasebnih bolnišnicah, s katerimi ima njegova matična ustanova sklenjeno pogodbo, je povedal.

In v Avstriji? »Ginekologinja, ki je zaposlena v državni bolnišnici v Gradcu in ima v Avstriji tudi svoj zasebni center, je prišla k nam vprašat, ali bi lahko delala tudi pri nas. Dela torej lahko povsod,« je povedal Tomislav Vezjak iz Fontane.