Čas čiščenja, sušenja in pokrivanja stroškov

Ko se voda umakne Ljudje potrebujejo izsuševalne naprave, potem bodo potrebovali denar za račune

Objavljeno
21. november 2014 10.04
Enote slovenske vojske, so pomagale pri odstranjevanju vreč polnjenim z peskom, ki so preprečevale vdor vode. V Kozarišču 20.11.2014
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Planinsko polje, Loška dolina – Lastniki poplavljenih hiš v Loški dolini, letos poplavljeni že drugič, imajo polne roke dela in veliko stroškov. Občina čaka na najete in posojene razvlaževalnike. Vsako gospodinjstvo jih bo dobilo tri ali štiri, nato pa bo občina pomagala pokriti tudi stroške elektrike, obljublja župan Janez Komidar.

Kako je živeti v vlažnih hišah, vedo prebivalci v Planini, kjer se nekatere hiše niso posušile še od zimskih poplav in mokrega poletja. V kuhinji Koroščevih v Planini je voda februarja segala 30 centimetrov visoko. Še je videti, do kod je segala, s sten se lušči omet. Odpada tudi omet na pročelju sosednje hiše. Jasno vidni so tudi sledovi v garaži pri Poljšakovih, ki jo je voda zalila 165 centimetrov visoko. »Jezero« namreč ni zalilo le najnižje ležečega niza hiš. Segla je čez staro, spodnjo planinsko cesto in poplavila tudi hiše onkraj ceste, nekatere skoraj do prvega nadstropja. Janez Korošec pravi, da je bila gladina pri njegovi hiši 4,5 ali pet metrov višje, kot je zdaj.

Do grla v dolgovih, nato še v vodi

Koroščevi so staro, vlažno, tudi s kamna grajeno hišo v Planini kupili z najetim posojilom. Ugodnejšo prodajo stanovanja v Cerknici jim je preprečila kriza. Prodati so ga morali za pol nižjo ceno, odplačevanje kredita, vezanega na švicarski frank, pa jim je odneslo dodatnih nekaj deset tisoč evrov. V hišo, ki jo je treba še dokončati, so se vselili pred šestimi leti. Janez je nekdanji lesarski konstruktor v cerkniškem Brestu in nato pri cerkniškem podjetniku, ki mu ni plačal vseh prispevkov za borno plačo, zaradi česar je Janezova pokojnina še bolj mizerna. Pred nekaj leti je zaradi izgorelosti zbolel tako, da je upokojen za polovični delovni čas, za polovični delovni čas je brezposeln, zaposlitve ne dobi. »Ne dobijo je niti zdravi,« se zaveda. Žena dobiva minimalno plačo. Trije otroci obiskujejo osnovno, srednjo in visoko šolo. »Ko smo videli, da bo voda prišla v stanovanje, smo vrata z obeh strani zatesnili s purpenom in nabili še plohe, a ni nič pomagalo. Pritekla je najprej pri vodovodni napeljavi, nato tudi s tal in zidov. Prinesla je mulj in nafto, kajti voda je nekaterim zalila cisterne. Po cesti so plavale ribe. Ko je voda prodirala v hišo, me je bilo strah in počutil sem se povsem nemočnega. Zalilo je spodnje kuhinjske elemente, omare na hodniku, v kopalnici. Hiša ni dokončana, zdaj razmišljamo, da bi si v nadstropju uredili še »rezervno« kuhinjo,« pojasnjuje Janez Korošec, ki je po ujmi namestil tri razvlaževalne naprave, a jih je po nekaj dneh odklopil, saj ne bi mogel plačati računa za elektriko. Zidove je prepustil prepihu, koliko je ali ni suho pod ploščicami, lahko samo domneva. Srečen je, ker je v kratkem času po nesreči dobil nekaj tisoč evrov od zavarovalnice in nekaj tisoč evrov od dobrotnikov in humanitarnih organizacij.

Pri Poljšakovih so pred nekaj dnevi v skladovnico pod stopnicami zložili glave solate, da je ne bi uničilo počasi naraščajoče Planinsko »jezero«. Poljšakovim so zaradi pritiska vode s tal popokale talne plošče, voda je zalila spodnji del stopnišča v hiši, lesena vrata se še danes ne zapirajo. »Pregrada z vreč je učinkovita do višine 70 centimetrov, potem postane nevarna,« opozarja hišni gospodar, ki je svoje tlake uredil na novo, za sinovo družino v prizidku pa je to za zdaj prevelik finančni zalogaj. »Mladi so se morali preseliti, saj je v hiši smrdelo po grezničnih odplakah, da ni bilo mogoče zdržati. Ko je do prvega nadstropja manjkalo samo še 70 centimetrov, so prišli fantje mizarji iz Gradca, ki so nam pred kratkim izdelali kuhinjo. Spodnje dele so vse odmontirali. Celotno nadstropje smo izpraznili, bilo je ogromno dela. Nove tlake, nove ploščice. Vse to smo večinoma delali sami in s prijatelji,« je pojasnil gospodar pri Poljšakovih.

Ponovitev v Loški dolini

V občini Loška dolina se z enakimi posledicami spopadajo v devetih hišah, ki jih je zalilo tako, da v njih niso mogli bivati, v 14 hišah, kjer je bivalne prostore zalilo delno in v celoti kletne, pa tudi v hišah, v katere je voda mezela izza pregrad iz vreč s peskom in so jo prečrpavali na drugo stran. V Cerknici in Dolenji vasi je prizadetih objektov približno 200, razlika je morda le to, da so hiše v Loški dolini v vodi stale najmanj pet dni, na Cerkniškem pa je voda prihrumela dvakrat, a takoj odtekla.

Hiše so lastniki že očistili in razkužili s sredstvom, ki so ga dobili od občin. Te dni prihaja na vrsto začetek sušenja. Nekateri so si naprave sami nabavili. Občina Loška dolina jih ima 15 v zalogi, 50 jih bo najela, 50 jim jih bo posodil red malteških vitezov iz Madžarske. Župan Janez Komidar je včeraj pojasnil, da jih bodo začeli deliti po seznamu in takoj, ko jih bomo dobili. Predvidoma vsaj po tri ali štiri na objekt.«

Pri nekaj lastnikih hiš v Lazah na robu zimske visoke ojezeritve Planinskega polja smo poskusili izvedeti, koliko višji so bili zneski na položnicah za elektriko zaradi uporabe razvlažilnikov. Nihče tega (še) ni izračunal. »Za to je zmeraj zmanjkalo časa, toda imeti v vsaki sobi en razvlažilnik, pomeni približno tolikšno porabo, kot bi se ves čas vrtel pralni stroj, torej strošek ni zanemarljiv. So pa zelo učinkoviti. Prihrani se čas sušenja, uporabljati pa jih je treba nekaj tednov. Hitrost sušenja je odvisna tudi od materialov. Porozni se prej napijejo vode, a se tudi prej posušijo, kamen, apnenec, pa se napije počasi in dalj časa suši,« so nam povedali v Lazah.

Kako bo s plačilom elektrike, smo vprašali župana Komidarja. »To bo prvi strošek, ki ga bomo pokrili ljudem,« je napovedal.

In podobnih stroškov ne bo malo. Plačati bo treba 250 kubičnih metrov peska, ogromno delovnih ur strojev in tovornih vozil, čeprav so izvajalci marsikateri strošek kar odbili. Po prvih ocenah je na stanovanjskih objektih škode za 560.000 evrov, na cestah pa 250.000 evrov. »Če se bodo še zavarovalnice sklicevale na višjo silo, potem bomo res lahko rekli 'adijo pamet' v tej naši državi,« pravi Komidar, ki čaka, da mu bodo tudi gasilci, ki so pokurili svoj letošnji dopust za sodelovanje pri reševanju, sporočili, koliko izgubljenih dohodkov jim bo morala povrniti občina. »Sicer pa je pripravljenost pomagati zelo visoka. Na posebne račune priteka tudi denar. Jutri bomo s pomočjo centra za socialno delo določili merila za razdeljevanje pomoči. To veliko pripravljenost bomo morali celo umiriti, saj ni smiselno, da nam podarjajo raznovrstno pomoč, dokler ne vemo, komu kaj in koliko,« je včeraj pojasnil župan.

Moč vodá

Na pročelja nekaterih poplavljenih hiš v Planini sta agencija za okolje in Društvo geografov Slovenije v okviru akcije »Moč voda« pritrdili ploščice z označbo najvišjega vodostaja januarja lani. To nameravajo storiti tudi v Loški dolini. Ploščice so brezplačne, pobudniki akcije pa spodbujajo lokalno skupnost, naj pri tem sodelujejo.