Kako je živeti v vlažnih hišah, vedo prebivalci v Planini, kjer se nekatere hiše niso posušile še od zimskih poplav in mokrega poletja. V kuhinji Koroščevih v Planini je voda februarja segala 30 centimetrov visoko. Še je videti, do kod je segala, s sten se lušči omet. Odpada tudi omet na pročelju sosednje hiše. Jasno vidni so tudi sledovi v garaži pri Poljšakovih, ki jo je voda zalila 165 centimetrov visoko. »Jezero« namreč ni zalilo le najnižje ležečega niza hiš. Segla je čez staro, spodnjo planinsko cesto in poplavila tudi hiše onkraj ceste, nekatere skoraj do prvega nadstropja. Janez Korošec pravi, da je bila gladina pri njegovi hiši 4,5 ali pet metrov višje, kot je zdaj.
Do grla v dolgovih,
Pri Poljšakovih so pred nekaj dnevi v skladovnico pod stopnicami zložili glave solate, da je ne bi uničilo počasi naraščajoče Planinsko »jezero«. Poljšakovim so zaradi pritiska vode s tal popokale talne plošče, voda je zalila spodnji del stopnišča v hiši, lesena vrata se še danes ne zapirajo. »Pregrada z vreč je učinkovita do višine 70 centimetrov, potem postane nevarna,« opozarja hišni gospodar, ki je svoje tlake uredil na novo, za sinovo družino v prizidku pa je to za zdaj prevelik finančni zalogaj. »Mladi so se morali preseliti, saj je v hiši smrdelo po grezničnih odplakah, da ni bilo mogoče zdržati. Ko je do prvega nadstropja manjkalo samo še 70 centimetrov, so prišli fantje mizarji iz Gradca, ki so nam pred kratkim izdelali kuhinjo. Spodnje dele so vse odmontirali. Celotno nadstropje smo izpraznili, bilo je ogromno dela. Nove tlake, nove ploščice. Vse to smo večinoma delali sami in s prijatelji,« je pojasnil gospodar pri Poljšakovih.
Ponovitev v Loški dolini
V občini Loška dolina se z enakimi posledicami spopadajo v devetih hišah, ki jih je zalilo tako, da v njih niso mogli bivati, v 14 hišah, kjer je bivalne prostore zalilo delno in v celoti kletne, pa tudi v hišah, v katere je voda mezela izza pregrad iz vreč s peskom in so jo prečrpavali na drugo stran. V Cerknici in Dolenji vasi je prizadetih objektov približno 200, razlika je morda le to, da so hiše v Loški dolini v vodi stale najmanj pet dni, na Cerkniškem pa je voda prihrumela dvakrat, a takoj odtekla.
Hiše so lastniki že očistili in razkužili s sredstvom, ki so ga dobili od občin. Te dni prihaja na vrsto začetek sušenja. Nekateri so si naprave sami nabavili. Občina Loška dolina jih ima 15 v zalogi, 50 jih bo najela, 50 jim jih bo posodil red malteških vitezov iz Madžarske. Župan Janez Komidar je včeraj pojasnil, da jih bodo začeli deliti po seznamu in takoj, ko jih bomo dobili. Predvidoma vsaj po tri ali štiri na objekt.«
Pri nekaj lastnikih hiš v Lazah na robu zimske visoke ojezeritve Planinskega polja smo poskusili izvedeti, koliko višji so bili zneski na položnicah za elektriko zaradi uporabe razvlažilnikov. Nihče tega (še) ni izračunal. »Za to je zmeraj zmanjkalo časa, toda imeti v vsaki sobi en razvlažilnik, pomeni približno tolikšno porabo, kot bi se ves čas vrtel pralni stroj, torej strošek ni zanemarljiv. So pa zelo učinkoviti. Prihrani se čas sušenja, uporabljati pa jih je treba nekaj tednov. Hitrost sušenja je odvisna tudi od materialov. Porozni se prej napijejo vode, a se tudi prej posušijo, kamen, apnenec, pa se napije počasi in dalj časa suši,« so nam povedali v Lazah.
Kako bo s plačilom elektrike, smo vprašali župana Komidarja. »To bo prvi strošek, ki ga bomo pokrili ljudem,« je napovedal.
In podobnih stroškov ne bo malo. Plačati bo treba 250 kubičnih metrov peska, ogromno delovnih ur strojev in tovornih vozil, čeprav so izvajalci marsikateri strošek kar odbili. Po prvih ocenah je na stanovanjskih objektih škode za 560.000 evrov, na cestah pa 250.000 evrov. »Če se bodo še zavarovalnice sklicevale na višjo silo, potem bomo res lahko rekli 'adijo pamet' v tej naši državi,« pravi Komidar, ki čaka, da mu bodo tudi gasilci, ki so pokurili svoj letošnji dopust za sodelovanje pri reševanju, sporočili, koliko izgubljenih dohodkov jim bo morala povrniti občina. »Sicer pa je pripravljenost pomagati zelo visoka. Na posebne račune priteka tudi denar. Jutri bomo s pomočjo centra za socialno delo določili merila za razdeljevanje pomoči. To veliko pripravljenost bomo morali celo umiriti, saj ni smiselno, da nam podarjajo raznovrstno pomoč, dokler ne vemo, komu kaj in koliko,« je včeraj pojasnil župan.
Moč vodá
Na pročelja nekaterih poplavljenih hiš v Planini sta agencija za okolje in Društvo geografov Slovenije v okviru akcije »Moč voda« pritrdili ploščice z označbo najvišjega vodostaja januarja lani. To nameravajo storiti tudi v Loški dolini. Ploščice so brezplačne, pobudniki akcije pa spodbujajo lokalno skupnost, naj pri tem sodelujejo.