Čas dialoga, premisleka, poslušanja drugega ...

Na današnjem mednarodnem seminarju na Brdu pri Kranju bodo razmišljali o potencialih mediacije.

Objavljeno
10. marec 2014 16.58
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Spodbujanje kulture mediacije in preprečevanja konfliktov v Sredozemlju je naslov seminarja, ki ga Slovenija kot članica Pobude o mediaciji v Sredozemlju danes organizira na Brdu pri Kranju. Med udeleženci sta tudi visoka gosta iz držav pobudnic – Španije in Maroka: minister za zunanje zadeve José Manuel García-Margallo in delegirana zunanja ministrica Mbarka Bouaida.

Mediacija je, kakor jo v ospredje svoje zunanje politike postavljata Maroko in Španija, učinkovita pot in dobra podpora pri zagotavljanju miru, pri miroljubnem preprečevanju sporov in napetosti ter pri reševanju konfliktov. Z njo, ki temelji na refleksiji, pogajanjih, dialogu, poslušanju drugega ... naj bi reševali problematike med različnimi državami in tudi znotraj posameznih družb, med regijami; poteka lahko na najvišjih ravneh, a še posebno na nižjih, v nevladnih organizacijah, civilni družbi pri ozaveščanju javnosti, na univerzah in v šolah. Z mediacijo se da preprečiti, da spori (ob zlorabljanju človekovih pravic, sovražni propagandi, marginalizaciji najbolj ranljivih skupin, diskriminaciji manjših in etničnih skupin ...) ne bi prerasli v nasilje.

Metamorfoza

V zadnjih letih je opozoril o potencialu (različnih mehanizmov) mediacije v mednarodni skupnosti čedalje več, ključen poudarek je tudi za generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna: leta 2011 in 2012 sta bili v ZN sprejeti dve resoluciji o vlogi mediacije, še tretja naj bi bila že letos. Čas, v katerem živimo, da vse bolj kliče po mediaciji kot metodi: zaradi predrugačenja geopolitičnih razmerij, spreminjajoče se narave konfliktov (boj za naravne vire ali zaradi okoljske škode, na primer) in njihove kompleksnosti.

Potem ko je bila že leta 2010 na pobudo Finske in Turčije ustanovljena Skupina prijateljev za mediacijo, sta 28. septembra 2012 Maroko in Španija v New Yorku ob robu 67. zasedanja generalne skupščine predstavila pobudo o mediaciji v Sredozemlju. Pridružilo se ji je 31 držav (in še pet organizacij), med njimi tudi Slovenija, ki je na povabilo Španije prevzela organizacijo današnjega, tretjega seminarja z naslovom Spodbujanje kulture mediacije in preprečevanje konfliktov v Sredozemlju. Dva seminarja doslej, na katerih so postavili temelje, so lani pripravili v Madridu in Rabatu. Tretji in edini letošnji pa poteka pri nas, kar kaže na ugled, ki ga Slovenija uživa v mednarodni skupnosti.

Na seminarju pričakujejo približno sto udeležencev: od visokih gostov do mediatorjev, prišli bodo predstavniki sredozemskih in drugih držav ter različnih organizacij, tudi akademiki bodo med njimi in seveda predstavniki civilne družbe. Ob španskem ministru za zunanje zadeve Joséju Manuelu García-Margallu in maroški delegirani zunanji ministrici Mbarki Bouaida bodo namestnik generalnega sekretarja ZN Jan Eliasson, generalni sekretar Ovseja Lamberto Zannier, generalni sekretar Unije za Sredozemlje Fathallah Sijilmassi, pomočnik generalnega sekretarja Arabske lige Samir Al Kassir in še drugi pomembneži.

Tudi ženske in mladi


Med razpravami bodo razmišljali o pomenu mediacije za doseganje trajnega miru in sprave; mediacijo bodo postavili ob koncept »odgovornosti zaščite (»responsibility to protect«, R2P); poseben poudarek bodo namenili krepitvi vloge žensk; skozi optiko mediacije bodo opozarjali še na pomen izobraževanja ter na mesto mladih in civilne družbe pri zagotavljanju mirnega sobivanja. Za ponazoritev: ženske lahko, kakor se v zadnjih letih krepi zavedanje, odigrajo ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju sporov kakor tudi pri dolgoročnem postkonfliktnem utirjanju družbe, vendar je jasno, da so nekaj besede in drugo realije. Marsikje so ženske še vedno žrtve najbolj prvinske diskriminacije in nasilja, spolnega prav tako, za zdaj so (kljub resoluciji ZN 2122 iz leta 2013, na primer) veliko premalo udeležene v mirovnih procesih na najvišjih ravneh. Podobno so tudi mladi premalokrat vključeni v dialog, čeprav se, kakor kaže praksa vsaj v tem koncu sveta, z mediacijo vse pogosteje seznanjajo že v šoli, pri konkretnih primerih nasilja.

V sredozemskem bazenu, na katerega se osredotoča omenjena pobuda, ni malo zelo različnih izkušenj z mediacijo oziroma potreb po njej, saj je prostor sodelovanja in dialoga, hkrati pa v njem ne manjka napetosti, konfliktov in nenehne metamorfoze (ob Mediteranu se je »arabska pomlad« sprevrgla v »islamistično zimo« ...)

Pričakovati je, da se udeleženci današnjega seminarja na Brdu pri Kranju – ob težavah, s katerimi se soočajo sredozemske družbe – ne bodo mogli izogniti tudi širšim problemov, ki pretresajo svet: posebno Ukrajine.