Če bi vsi trošili kot Slovenci, bi potrebovali 2,5 Zemlje

Ljubljana – »Živimo v prelomnem času. Človeštvo s svojo porabo presega omejitve planeta za 40 odstotkov, ob tem pa družbene razlike še nikoli niso bile tako velike,« pravi Dušan Plut. Nujen je nov politični sistem, Slovenija pa ima veliko priložnosti.

»Pri zmanjševanju emisij v Sloveniji nismo nič naredili, sklestila jih je le kriza. Le promet se ob krizi ni nič zmanjšal, očitno pri nas raje ne jemo, kot da bi se nehali voziti z avtomobili. Nimamo niti celovite strategije prilagajanja na podnebne spremembe, pripravljena je bile le za kmetijstvo, a je niso izvedli, denar je šel za druge namene,« je na okrogli mizi Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu, organizirala jo je Ekonomska fakulteta v sodelovanju z Mladinsko knjigo, dejala Lučka Kajfež Bogataj. Dodala je, da v Sloveniji nimamo izračunanih niti eksternih stroškov različnih naprav in izdelkov. Če bi to imeli, bi kitajski čevelj stal ravno toliko kot Pekov.

Aleksander Kešeljević je ob tem okrcal kolege ekonomiste, ki ne razumejo, kakšen dolg je pustila finančna kriza, še manj pa razumejo, kakšen dolg pušča človeštvo do planeta. Prevladujoča ekonomska stroka ima doseg do trgovanja z emisijami in zelenih davkov, za pravo spremembo pa bo treba bistveno globje. »Med levo in desno opcijo ne vidim razlik, vsi govorijo le o tem, kako obnoviti rast, brez zavedanja, da so zmogljivosti Zemlje omejene,« pravi Kešeljević, ki se je zavzel za podporo najboljšim podjetjem in že pripravljenim projektom, denimo energetski obnovi stavb.

»Za državo, za občino in za podjetjem so ljudje. Če človeku režeš ud za udom, ne dobiš vrhunskega športnika. Treba je vlagati v znanje, da bomo zelo prilagodljivi in bomo sposobni uvajati inovativne rešitve. Najbolj dolgoročno uspešna so po tradiciji družinska podjetja,« pa meni Violeta Bulc. Poudarila je, da mora politika nehati ustrahovati ljudi, raje naj nekaj stori z zakoni, po številu katerih smo rekorderji v Evropi. Poleg tega je Slovenija po oceni OECD 90-odstotno ruralna država, zato velika industrializacija ni na mestu.

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan se je zavzel za močan horizontalni organ, ki bo okoljsko in podnebno politiko vnesel v vse druge sektorje. »Ministrstvo za finance ima pravico ustaviti čisto vse projekte, okoljska politika, ki ima opraviti z bolj življenjsko pomembnimi zadevami, te pravice nima,« je dejal. Kajfeževa je odgovorila, da so ji ob ukinjanju službe za podnebne spremembe povedali, da take službe Slovenija ne potrebuje, poleg tega že ima horizontalni organ – vlado.