Tiskane izdaje
Prebivalci južnega dela Trbovelj so že nekaj časa pozorni na tovornjake s celjskimi in krškimi registrskimi tablicami, ki proti degradiranim rudniškim površinam vozijo domnevno sumljiv tovor. Direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) Bojan Jelen in tehnični vodja projektov v rudniški hčerinski družbi GRO Janez Trbovc zavračata sum, da gre za prepovedane materiale.
V Trbovljah in Hrastniku je okrog sto dvajset hektarov površin, degradiranih od rudarjenja, ki jih bo moral RTH do konca leta 2018 sanirati in rekultivirati. »Ljudje ne poznajo dobro ne zakonodaje ne klasifikacije odpadkov. Elektrofiltrski pepel ima status odpadka, dokler ga primerno ne predelajo v gradbeni material,« pravi Janez Trbovc.
Razumljivo nezaupanje
V preteklosti so ljudje na rudniške površine odlagali marsikaj, zato sta nezaupanje in strah pred nevarnimi odpadki razumljiva. RTH je doslej del površin saniral s kompostom s Ptuja, kadunjo v Bukovi gori pa zasipavajo s predelanimi elektrofiltrskimi pepeli oziroma kotlovnim prahom iz trboveljske termoelektrarne, krškega Vipapa in iz ene celjskih furnirnic. Da bi v Trbovlje tovornjaki vozili zastrupljeno zemljo z območja celjske Cinkarne ali Bukovžlaka ter papirniške mulje iz Krškega, Jelen zanika in zagotavlja, da v njegovem mandatu na površinah ni pristal noben material, za katerega RTH ne bi imel dovoljenja: »Tovornjaki s celjskimi registrskimi tablicami so kooperanti različnih avtoprevoznikov. Celjska tablica še ne pomeni zastrupljene zemlje,« pravi Bojan Jelen.
Po preverjanju na Arsu okoljsko dovoljenje iz leta 2011 rudniku za zapolnjevanje opuščenih jam oziroma za sanacijo površin dopušča predelavo pepela, žlindre in kotlovnega prahu ter elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog. Izvor teh odpadkov, pravijo na Arsu, ni v povezavi s celjskim podjetjem Cep, registriranim za trgovino na debelo z ostanki in odpadki, ali s Cinkarno Celje. Za RTH so bila izdana tudi okoljska dovoljenja za vnos zemljine lokalnega izvora. »Tudi zemljina iz Cinkarne je že bila v postopku,« smo izvedeli na Arsu, »a se je ta sklenil z zavržbo.«
Brez denarja ne bo sanacije
RTH je po Jelenovih besedah na svoje površine na Ojstrem poskusno odložil 200 ton prvorazrednega komposta s Ptuja. Ustreznost vzorcev so potrdili tudi v lokalnem tehnološkem laboratoriju. V kadunjo v Bukovi gori so doslej po Jelenovi oceni odložili že okrog 400.000 kubičnih metrov elektrofiltrskih pepelov, še enkrat toliko jih bodo morali, da jo izravnajo. Pepel uporabljajo tudi pri hidravličnem zasipu jam. Jelen glavnino del na površinah napoveduje za obdobje 2016-2018. Za njihovo sanacijo, za poplačilo kreditov - teh je za 14,5 milijona - in za likvidacijo družbe bo RTH potreboval 41 milijonov evrov.
Na vprašanje, ali je v štirih letih sanacija površin, ki jih RTH leta ni mogel urediti, realna, Jelen odgovarja: »Le v primeru načrtovanega priliva. Brez denarja si niti sanacije ne predstavljam.« V te namene potrebujejo osem milijonov na leto.
