Tiskane izdaje
Polovičnih pojasnil smo z mariborske občine že vajeni, a tokrat se zdi, da preprosto niso vedeli, kaj odgovoriti. Še posebej v luči lanskega strašenja, češ da denarja ni skorajda celo za toaletni papir, potem pa se je ta vendarle našel ne samo za papir, ampak še za marsikaj drugega.
Brez pojasnil o ravnanju v lanskem letu
Na enostavno vprašanje, ali bo kdo prikrajšan, ker bo Mestna občina Maribor (MOM) financirala monitoring zraka in vode, so odgovorili: »Monitoring mora Mestna občina Maribor izvajati v skladu z zakonskimi obveznostmi ter evropskimi predpisi, zato občina temu namenja primerna sredstva.«
Zakaj je birokratski ustroj mestne uprave lanskega decembra v osnutkih proračunov za leti 2015 in 2016 na tej postavki zapisal ničlo in povzročil nekaj sivih las občinskim okoljevarstvenikom, če gre za z zakonom določeno obveznost, na MOM niso razkrili.
So pa zapisali, da MOM to nalogo izvaja na podlagi 97. člena zakona o varstvu okolja. Ta sicer zgolj določa, da občina »lahko« opravlja monitoring, vendar pa po drugi strani v 106. členu piše, da mestna občina najmanj vsako četrto leto za svoje območje pripravi in javno objavi poročilo o stanju okolja.
Nadzor ne bo okrnjen
Z decembrske ničle (resda je šlo takrat le za osnutek proračuna) je postavka v zdaj že sprejetem proračunu poskočila na 120.000 evrov. To je približno štiri odstotke manj kot v preteklih letih, so sporočili z MOM, kjer zdaj ugotavljajo, da je poznavanje stanja in vzrokov onesnaženosti temeljnega pomena za načrtovanje ukrepov za izboljšanje stanja okolja.
Prebivalci Maribora in okoliških občin bodo tako še naprej obveščeni o onesnaženosti zraka s trdimi delci pozimi in povišanem ozonu poleti, zamrl ne bo tudi nadzor podzemnih voda, tal in potokov na območju vodopreskrbnega sistema Mariborskega vodovoda, ki ga sofinancira še trinajst občin. Tega bi ob črnem scenariju, kot smo že decembra lani opozorili v Delu, na sedmih mestih izvajala le še država.
Mariborski okoljevarstveniki od leta 1998 kakovost podzemnih voda na 17 mestih preverjajo dvakrat letno, po enkrat pet potokov, ki napajajo podtalnico, in trikrat tla na vodovarstvenih območjih. Z ukinitvijo monitoringa voda zdravje ljudi ne bi bilo neposredno ogroženo, je ob lanski javni objavi osnutkov proračunov povedala vodja Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave Brigita Čančeva, saj je kakovost pitne vode iz pipe ustrezna, bi pa nastale težave, če bi bila voda iz pipe kdaj čezmerno obremenjena z ostanki kemijskih onesnaževalcev. Takrat bi bilo prepozno.
Voda in zrak sta dobra
A po podatkih, s katerimi razpolaga MOM, so lahko uporabniki vodnih virov na Mariborskem očitno brez skrbi, saj je opazen trend padanja nitratov in pesticidov v vodi: »Mejne vrednosti onesnaževalcev so v skladu s predpisi, kar kaže na to, da smo s prisotnostjo na terenu pripomogli, da uporabniki prostora upoštevajo navodila stroke in tretirajo kmetijske površine in posevke tako, da kemikalije v manjši meri izpirajo v podzemne vode.«
Tudi kakovost zraka, ki jo v štajerski prestolnici spremljajo od leta 1978, kot kaže, ni na psu. Na MOM trdijo, da lani na nobenem merilnem mestu niso zabeležili prekoračenega števila dni s preseženimi mejnimi dnevnimi vrednosti delcev PM 10, kar je sicer že ob koncu lanskega leta napovedala tudi Čančeva, ki pa je pripomnila, da je to bolj posledica mile zime in ne toliko izvedenih ukrepov.
Takrat je tudi opozorila na negativen vpliv onesnaženja zraka na zdravje ljudi. Po njenih besedah analize kažejo, da ljudje na mariborskem, ljubljanskem in primerljivih območjih živijo 18 mesecev manj kot v čistejših skandinavskih državah.
