Tiskane izdaje
Kidričevo - V Šikolah so se danes na pobudo Sindikata kmetov Slovenije na razširjenem sestanku protestnega odbora SKS zbrali predstavniki več slovenskih organizacij kmetov in lastnikov gozdov. Zaradi vztrajanja vlade pri novih davčnih in drugih obremenitvah so se začeli dogovarjati o organiziranju kmečkih protestov po vsej Sloveniji.
Za pokušino je na sestanek v šikolskem gasilskem domu kar precej okoliških kmetov prišlo kar s traktorji. Tokrat so svoje stroje sicer parkirali na parkirišču in ob cesti, a glede na poznejšo razpravo na sestanku se kaj hitro lahko zgodi, da bodo traktorji postavljeni kar počez čez ceste.
Ker slovenska vlada še naprej vztraja pri predlogu novega zakona o davku na nepremičnine, ki bi precej visoko obdavčil tudi kmetijska zemljišča, gozdove in stavbna zemljišča, ki so po rabi še vedno kmetijska, je namreč nezadovljstvo med kmeti in lastniki gozdov vedno večje.
Na včerajšnjem sestanku v Šikolah je bilo zato govora tudi o novem kmečkem puntu, podobnem, kot so ga kmetje zaradi cen pšenice in še nekaterih drugih zahtev po vsej Sloveniji organizirali pred dvema desetletjema in za nekaj časa skoraj omrtvili promet čez mejne prehode.
Svoje nestrinjanje s predvidenimi novimi davki in zviševanjem katastrskega dohodka so pred nedavnim na pobudo Zveze lastnikov gozdov Slovenije ta zveza, KGZS, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine že izrazili v skupni izjavi .
Tudi kmečki sindikat je sam na vlado naslovil zahtevo, da se iz obdavčitve izvzamejo vsa kmetijska in gozdna zemljišča, vsi kmetijski objekti s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči ter nezazidana stavbna zemljišča, ki so po namenu rabe kmetijska zemljišča.
Sindikat je zahteval tudi pogajanja z vlado o tem, vendar do roka, do 15. julija, niso dobili odgovora. Šele v petek je s finančnega ministrstva prišlo vabilo na sestanek, ki bo danes in na katerega bo prišla s strani kmetov mešana pogajalska skupina, ki so jo včeraj v Šikolah sestavili iz predstavnikov različnih organizacij.
Toda glede na odgovor, ki ga je sredi tega meseca na svoje zahteve od ministrstva za finance dobil sindikat kmetov, bodo pogajanja težka in uspeh za kmete negotov.
O predlogu zakona o davku na nepremičnine so namreč na MF zapisali, da rešitve v njem sledijo cilju države, da se breme obdavčitve postopoma v večjem delu prenese na (nepremični) kapital oziroma na premoženje.
»Upoštevaje zastavljene cilje je ministrstvo pri pripravi predloga zakona izhajalo iz načela, da je v obdavčitev treba vključiti vse vrste nepremičnin. V primeru popolnega izvzema določenih vrst nepremičnin iz obdavčitve bi se morala obdavčitev drugih vrst nepremičnin sorazmerno povečati,« pravijo na finančnem ministrstvu in zatrjujejo, da večina držav EU z davkom na nepremičnine bremeni tudi kmetijska in gozdna zemljišča ter stavbe za kmetijsko dejavnost.
Res tudi v tujini poznajo davek na kmetijska zemljišča in gozdove, a ta na primer v Avstriji za gozdove znaša le 0,16 do 0,20 odstotka njihove vrednosti, pri nas pa bi vlada rada vsako leto kar pol odstotka množično ovrednotene vrednosti gozda, je na včerajšnjem sestanku v Šikolah opozoril predstavnik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Janko Mazej.
Poleg tega imajo lastniki gozdov v Avstriji veliko več pravic kot slovenski, ki v svojih gozdovih morajo dovoliti rekreacijo, nabiralništvo in to, da jih brez odškodnin uničuje divjad, ki je državna last, so dejali drugi. Za to, da njihovi gozdovi opravljajo vrsto javnih funkcij, bodo torej lastniki še dodatno obdavčeni, so razmišljali.
Udeleženci sestanka v Šikolah se prav tako niso strinjali z obdavčitvijo kmetijskih zemljišč, saj to za kmeta ni naložen kapital, kot ga poskuša obravnavati vlada, ampak je delovno sredstvo, ki njemu in njegovi družini omogoča preživetje.
Zakaj bi morali kmetje za ceno preživetja pomagati krpati finančne luknje, ki so jih s svojimi mahinacijami v bankah izvrtali tajkuni, je bilo mogoče slišati med razpravljalci in priletela je tudi primerjava s časi povojne socialistične obvezne oddaje kmetijskih pridelkov in živine.
Osnovna zahteva kmečke pogajalske skupine na današnjem sestanku na finančnem ministrstvu bo torej izvzetje kmetijskih površin in gozdov iz obdavčitve nepremičnin, zahtevali pa bodo tudi, da naj kmetijske subvencije ne bi v celoti šle v dohodninsko osnovo, kot to načrtujejo na finančnem ministrstvu, in da bi kmetje vodili knjigovodstvo le, če bi se sami tako odločili.
»Če v popravljenem predlogu zakona ne bodo upoštevali naših zahtev, ne bo nobenih javnih shodov ali zborovanj. Le prižgali bomo traktorje po vsej Sloveniji in z njimi zasedli javno infrastrukturo,« je včerajšnji sestanek zaključil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič in požel glasen aplavz prisotnih.
