Tiskane izdaje
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je na današnji novinarski konferenci na Lukovici spomnil, da so pristojne institucije že več kot deset let pozivali, naj raziščejo informacije o proizvodnji neregistriranega zdravila v podjetju Apis M&D, zdaj pa se pozornost neupravičeno preusmerja na čebelarje.
Noč se zaveda, da so čebelarji, ki so sporno zdravilo kupovali na črnem trgu, storili prekršek, vendar opozarja, da nobeden od pregledanih vzorcev medu ni bil neskladen z zakonodajo. »Večje garancije za to, da je med varen, ni,« je dejal.
Zato so zelo kritični do izjave direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Bizjakove, da je tretjina medu sporna, česar analize ne potrjujejo. Bizjakovo zato pozivajo k odstopu, če tega ne bo storila, pa želijo njeno razrešitev, je povedal tajnik ČZS Anton Tomec.
Poziv so naslovili tudi na vodjo Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Mirana Brvarja, ki je dejal, da med čebelarjev, ki so za zatiranje varoje uporabljali sporno zdravilo, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa. Želijo, da se opredeli do svojih navedb in jih ustrezno utemelji, je povedal Tomec.
Čebelarji zaradi afere že beležijo ogromno škodo, ki jo je v tem trenutku še težko natančno izmeriti, je povedal Noč in znova pozval k ureditvi trga z zdravili za bolezen varoza. Ta so v Sloveniji precej dražja kot v tujini; na Češkem so denimo trikrat cenejša. Navedbe veterinarjev, da stane zdravilo za varozo toliko kot kilogram medu, kar je približno devet evrov, pomenijo, da bi čebelarji v Sloveniji za zdravila plačali 1,5 milijona evrov, na Češkem pa milijon evrov manj, je izračunal.
Spomnil je, da so čebelarji zelo dobro organizirani, veliko energije vlagajo v izobraževanje in kot zveza dobro delujejo. »Žal je to nekoga zmotilo,« je dejal in dodal, da »gre zagotovo nekomu v nos«, ker želijo urediti trg z zdravili.
Čebelarji si sicer prizadevajo za sonaravno zatiranje varoje, v kar so v minulih letih vložili veliko naporov. »ČZS si nenehno prizadeva, da so med in ostali čebelji pridelki varna hrana. Cilj slovenskih čebelarjev je med brez ostankov kemijskih sredstev,« je dejal Vlado Auguštin iz javne svetovalne službe v čebelarstvu pri ČZS.
Leta 2003 so denimo sprejeli doktrino o sonaravnem zatiranju varoje v slovenskem čebelarstvu. To med drugim pomeni nadzor nad prometom s čebelami, pravilno razporejanje čebelnjakov, obvezno zatiranje varoje v narejenih družinah in izvajanje apitehničnih ukrepov, da bi bila uporaba kemičnih sredstev čim manjša, je naštel.
Vodja javne svetovalne službe Lidija Senič je povedala, da so od leta 2005 svetovali in opozarjali čebelarje o pridelavi varne hrane in produktni odgovornosti posameznika, izdali so smernice dobrih higienskih navad za čebelarje, objavili številne članke in izvedli številne delavnice ter seminarje.
Ker želijo čebelarji potrošnikom ponuditi kakovosten in varen med, so že pred leti s pomočjo kmetijskega ministrstva ustanovili lasten laboratorij, je povedala svetovalka za področje varne hrane pri javni službi Andreja Kandolf Borovšak. »Rezultati kažejo, da med izkazuje višjo kakovost, kot jo predpisujejo državni pravilniki,« je dejala. V akreditiranih laboratorijih spremljajo tudi ostanke na zdravila, vsi doslej pregledani vzorci pa so bili varni in skladni s predpisi.
Čebelarji so nad dogajanjem zadnjih dni zelo razočarani. »Slovenski čebelarji živimo s čebelami in za čebele,« je dejal dolgoletni čebelar Vlado Pušnik in dodal, da ima Slovenija zelo dobre pogoje za pridobivanje kakovostnih čebeljih pridelkov, saj več kot polovico države prekriva gozd.
»Trdim, da so naši čebelji pridelki vrhunske kakovosti. Ne zaslužimo si tega pogroma,« je poudaril Pušnik. Čebelar Ivan Atelšek je dodal, da se trudijo pridobiti čim bolj zdrav in čist med, ki mu ne bi nič odvzeli in nič dodali. »Na to, kar delamo slovenski čebelarji, smo lahko izjemno ponosni. Verjamem, da bo ta madež, ki je bil vržen ven namenoma, kmalu odpravljen in da bo povrnjeno zaupanje v naš med,« je sklenil.
ČZS verodostojnega seznama čebelarjev, ki so kupovali sporno zdravilo, na podlagi govoric ne more pripraviti, je dejal Noč in dodal, da so za to pristojne druge institucije. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so za STA danes povedali, da možnost objave imen čebelarjev še proučujejo.
