Tiskane izdaje
Ljubljana – Dva tedna po objavi poročila o posebnem nadzoru zdravil za zatiranje varoje, ki je vzbudilo resen sum, da slovenski čebelarji posegajo po prepovedanih zdravilih, so vodilni iz čebelarske zveze in nekateri predsedniki čebelarskih društev podali svoj pogled na »medeno afero«. Bolj blede so bile obsodbe čebelarjev, ki se z zdravili preskrbujejo na črnem trgu, a toliko ostrejši pozivi k odstopu odgovorne za poročilo, direktorice inšpekcije za varno hrano Andreje Bizjak.
Ta je po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjana Noča z izjavo za POP TV, da je zaradi uporabe paličic za zdravljenje varoze proizvajalca Apis MD z Vrhnike, ki so vsebovale mešanico dovoljene in dveh prepovedanih snovi – registrirana zdravila za zatiranje varoje vsebujejo le eno snov –, tretjina slovenskega medu nevarnega za zdravje, slovenskim čebelarjem povzročila nepopravljivo škodo in neupravičeno prestrašila slovenske potrošnike. Z izjavo je po njegovem mnenju prišla tudi v navzkrižje z ugotovitvijo iz poročila, da v nobenem od 20 vzorcev medu, odvzetih pri čebelarjih, ki so redno prejemali pošiljke vrhniškega podjetja, ni bilo ostankov neregistriranih snovi. Amitraz, ki je sicer dovoljena snov v pripravkih za zatiranje varoje, pa je bil v količinah, ki ne pomenijo tveganja za zdravje. Na ugotovitve inšpektorjev, da je satje z medom vsebovalo tudi prepovedane snovi, pa ČZS odgovarja, da to satje sploh ni bilo namenjeno potrošnikom.
Prst obtožbe so ČZS in predsedniki čebelarskih društev Slovenije v skupni izjavi uperili tudi proti vodji Centra za zastrupitve Miranu Brvarju. Pozvali so ga, naj s strokovnimi argumenti podkrepi izjavo, da med čebelarjev, ki so sredstva za zatiranje varoj kupovali na črnem trgu, ni varen oziroma je lahko strupen, saj v njem najdene snovi med drugim povzročajo prezgodnjo demenco, parkinsonovo bolezen in hormonsko pogojene bolezni, kot sta rak dojk in prostate. V nasprotnem primeru naj se opraviči in nemudoma odstopi, zahtevajo.
Vzroki za obstoj črnega trga
Govorci na novinarski konferenci, med katerimi so bili tudi staroste slovenskega čebelarstva, so po vrsti zagotavljali, da je slovenski med varen, zdrav in izjemno kakovosten. Poudarili so, da se zavedajo odgovornosti do čebel in potrošnikov čebeljih pridelkov, kar dokazujejo s pospeševanjem apitehničnih ukrepov za nadzor nad varojo in dajanjem prednosti sonaravnemu čebelarjenju. V letih 2006–2015 se je usposabljanj javne svetovalne službe v čebelarstvu udeležilo skoraj 8800 čebelarjev, vsega skupaj jih je okoli 10.000. ČZS od leta 2008 parametre kakovosti in varnosti medu spremlja tudi v lastnem laboratoriju. Rezultati dosedanjih analiz so pokazali, da je bil ves med skladen s predpisi. V prihodnjem programu dela bo čebelarska zveza še bolj poudarjala zagotavljanje varnih čebeljih pridelkov, že zdaj pa podpira napoved inšpektorata za varno hrano o povečanju števila odvzetih vzorcev medu in drugih čebeljih pridelkov.
Boštjan Noč je dejal, da se ob aferi počuti osebno prizadetega, saj je ČZS na problematiko nelegalnega trga sredstev za zatiranje varoje, zlasti rotenona, ki ga je promoviral lastnik podjetja Apis Marko Debevec, Veterinarsko upravo Slovenije opozarjala že od leta 2002, a ta ni ukrepala. Zdaj je ČZS postala tarča »gonje«, namesto da bi se ukvarjali s pravimi vzroki za obstoj črnega trga z veterinarskimi zdravili. To so neurejen trg z zdravili za zatiranje varoje in njihove »nerazumljivo« visoke cene v primerjavi s sosednjimi državami. Popolnoma enako zdravilo (varidol), kot ga prodajajo Nacionalni veterinarski inštitut in veterinarske ambulante, je na Češkem trikrat cenejše. Oksalna kislina, ki se uporablja pri sonaravnem čebelarjenju, pa je, odkar jo je pred tremi leti registriralo italijansko podjetje, kar 21-krat dražja od tiste, ki je bila predpisana prej, opozarjajo čebelarske organizacije. Pri tem opozarjajo na nesmisel, da slovenski čebelarji v tujini ne morejo zakonito kupiti tamkaj registriranih zdravil.
Zdravila v Sloveniji dražja
Andrej Kirbiš, dekan Veterinarske fakultete v Ljubljani, v okviru katere deluje Nacionalni veterinarski inštitut, ki izdaja zdravila za zatiranje varoje, ne zanika, da so ta v Sloveniji dražja kot drugje. Med vzroki za višjo ceno navaja majhnost trga, zaradi česar slovenski veledrogeristi najbrž ne morejo dobiti tako ugodne cene kot tisti na večjih trgih, in višjo stopnjo DDV. Ceno zdravil pa določajo dobavitelji. »Na veterinarski fakulteti oziroma Nacionalnem veterinarskem inštitutu ne zaračunavajo marže in ne služijo s prodajo zdravil, saj so za svoje delo plačani iz drugega vira,« poudarja.
Zakaj pristojne službe niso odreagirale na opozorila o delovanju črnega trga s sredstvi za zatiranje varoje, se sprašuje tudi mikrobiolog Gorazd Pretnar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in meni, da bi zato na kazensko odgovornost morali poklicati nekdanjo dolgoletno direktorico veterinarske uprave Vido Čadonič Špelič.
Neznani koktajl
Obenem Pretnar opozarja na problem, ki se ga vodstvo slovenskih čebelarjev v iskanju odgovornosti za afero zunaj svojih vrst, ki bo v prihodnosti gotovo dobila še veliko večje razsežnosti, niso dotaknili. Tako paličice za zatiranje varoje kot tudi analizirani vzorci medu s satjem so namreč vsebovali koktajl insekticidov amitraza in klorfenvinfosa. Že res, da je bil prvi pod mejo za zdravje nevarne količine, skupni učinek njunega delovanja pa je neznan. Poleg tega je klorfenvinfos hormonski motilec, za katerega ni varnih odmerkov. Pretnar je zato v pismu predsedniku vlade Cerarju in kmetijskemu ministru Židanu predlagal, naj uporabi 50. člen zakona o kemikalijah, ki omogoča uporabo previdnostnega principa. To bi pomenilo, da se, dokler strokovnjaki ne presodijo vpliva koktajla teh dveh kemikalij, prodaja medu, pri pridelavi katerega so čebelarji uporabili neregistrirane pripravke, zadrži. Druge evropske države previdnostno načelo dosledno uporabljajo, v Sloveniji ga nismo še nikoli, kar pove marsikaj o skrbi za javno zdravje.
Hkrati je treba zgodbo o spornem slovenskem medu tudi nekoliko uravnotežiti, meni Pretnar, in v poostreni nadzor vzorcev medu slovenskih čebelarjev vključiti tudi med iz uvoza.
