Tiskane izdaje
Bovec - Četudi se zdi, da v poletnem času obiskovalci zgornjega Posočja v dolino prihajajo po adrenalinske odmerke, sta kot motiv za obisk na prvem mestu še vedno sprostitev in oddih. Najbolj zaželeni gosti so Avstrijci, najbolj kritični Nizozemci, najmanj pa trošijo - Slovenci.
Izvlečki ankete, ki sta jo v partnerskem projektu pomagala pripraviti lokalni turistični organizaciji (LTO) Bovec in Sotočje in je zajela štiristo turistov v poletnem času, zgornjemu Posočju precej godijo. Najprej že s tem, da je med turisti veliko povratnikov, saj so v povprečju kraj obiskali 3,5-krat. Po motivu prihoda so na drugem mestu pohodniki, sledijo vodne aktivnosti, četrtina gostov prihaja zaradi zgodovinskega turizma, sledi še kolesarjenje. »Ta dva motiva pri zadnji analizi iz leta 2009 še nista bila tako izrazita,« je opozorila vršilka dolžnosti direktorice LTO Sotočje Mateja Leban.
Za Soško dolino očitno tudi še vedno velja, da dober glas seže v deveto vas, saj več kot polovica obiskovalcev pride zaradi priporočil prijateljev, tretjina jo najde na spletnih straneh, nezanemarljiv delež promocije pa opravijo tudi tiskani mediji. Najbolj potrošni gosti so po rezultatih ankete Avstrijci, ki v povprečju v dolini pustijo skoraj 60 evrov na dan. Mejo 50 evrov presežejo še Nizozemci in Italijani, medtem ko Čehi s 45 evri prekašajo Nemce. Slovenci z dobrimi 40 evri na dan v povprečju potrošijo najmanj. Avstrijci so obenem najbolj zadovoljni (4,2 od 5) z gostinsko ponudbo, sledijo jim domači gosti, le za spoznanje manj so nad hrano navdušeni Nemci, najbolj izbirčni so Nizozemci (3,5). Ponudba lokalnih izdelkov spet najbolj prepriča Avstrijce, najmanj pa nizozemske državljane.
Nadvse presenetljiv pa je podatek, da je čas bivanja v dolini več kot šest dni, čeprav uradna statistika za območje Kobarida in Tolmina navaja 2,7 dneva. »Prave razlage za to nimamo,« je priznala Lebanova. Za ponudnike je podatek sicer dobrodošel, morebiti nekaj manj za inšpekcijske službe. »Ali je mogoče, da polovica prenočitev ni prijavljenih?« se sprašuje direktorica.
Kljub dobrim ocenam turisti Soške doline niso prepoznali zgolj kot kraja, kjer se cedita med in mleko. Tarnali so zaradi slabih javnih prometnih povezav, v Bovcu je bilo po njihovem okusu preveč gostiln zaprtih, premalo je urejenih kolesarskih poti, cestna signalizacija se jim je zdela slaba. Ni jim šlo v račun tudi to, da so v eni od planinskih koč za družinskega štirinožca odšteli prav toliko kot za odraslo osebo. Ponekod se jim je zdela hrana predraga, pri raftanju pa pot prekratka. Čeprav se zdi, da je v dolini aktivnosti več kot dovolj, so jih turisti pogrešali še 22, med njimi nočno življenje, bazen, vodni park, jahanje, vinoteko, bungee, varnejše kolesarjenje, večjo ponudbo lokalnih izdelkov na enem mestu, savno, ponudbo vegetarijanske hrane, helikopterske prevoze in celo izposojo letal za turiste.
»Tu je treba pojasniti, da je bilo pripomb o pomanjkljivostih v resnici zelo malo. Nekateri problemi, kot so prometne povezave, so zahtevni, nekatere pripombe pa so seveda utemeljene in take, ki bi jih lahko rešili, kot so oznake, informacije in kolesarske poti,« je povedal direktor bovškega LTO Janko Humar. »Aktivnosti, ki jih pogrešajo, so lahko spodbuda za turistične organizacije, še bolj pa za posamezne ponudnike, ki bi med njimi lahko iskali svoje tržne niše.«
