Lucija – Sodni izvršitelj Franko Slavec je po odredbi Okrajnega sodišča Piran in na zahtevo upnice Banke Koper minuli konec tedna izpraznil stanovanje družine Čeligo. »Povsem sem strta, saj so deložacijo opravili na skrajno poniževalni način: odnesli so mi spodnje perilo, tablete, osebno izkaznico in potni list, ne da bi me ustrezno obvestili. Res smo dolžni, toda v postopkih gre za absurdno in nezakonito početje,« trdi Gordana Čeligo.
Gordana in Sandi Čeligo bi se zaradi dolgov prej ali slej verjetno morala izseliti iz hiše oziroma razkošnega hotela Rezidenca Čeligo v Luciji. Toda v postopku njune izselitve je kar nekaj velikih neznank. Zato njuna odvetnica Andreja Strnad Panić iz Krškega napoveduje: »Vložila bom tožbo na izročitev odnesenih osebnih stvari in dokumentacije, tožbo za motenje posesti in zahtevala začasno odredbo. Zoper Banko Koper in stečajno upraviteljico Ireno Lesjak pa bom podala kazensko ovadbo.«
Banka Koper s 7,2 milijona evrov terjatev, upnikov še najmanj deset
Zakonca Čeligo sta aprila 2010 začela graditi Rezidenco Čeligo na mestu, kjer so starši Sandija Čeliga imeli dolga leta penzion. Zadala sta si zelo ambiciozen poslovni projekt: hotel v kategoriji štirih zvezdic plus z 2500 kvadratnimi metri površine in 78 ležišči, s centrom dobrega počutja, fitnesom, bazenom, restavracijo, barom, sejno dvorano in manjšo konobo. Predračunska vrednost projekta je bila 5,37 milijona evrov, zakonca sta prejela 1,88 milijona evrov nepovratnih EU-sredstev. Toda vse kaže, da se je pri projektiranju, nadzoru in izvedbi zalomilo veliko stvari, zaradi katerih so se začeli spori, očitki o slabo opravljenem delu in podražitve, ki jih vsi vpleteni ločeno rešujejo na sodiščih. Zagotovo je bil končni znesek naložbe, znotraj katere je ob hotelskem kompleksu zrasla še stanovanjska hiša s 160 kvadratnimi metri površine, precej večji od predvidenega. Iz vpisov hipotek v zemljiško knjigo izhaja, da ima samo Banka Koper do Rezidence Čeligo za 7,2 milijona evrov vpisanih terjatev. Upnikov pa je še najmanj deset.
Pred stečajem poskusili unovčiti hipoteke
Po pripovedovanju Gordane Čeligo je bila njihova letna obveznost do banke 720.000 evrov, s poslovanjem pa so lani ustvarili približno 600.000 evrov prihodkov, prejšnja leta pa še manj. Kako je lahko Banka Koper odobrila tako visoko posojilo malemu družinskemu podjetju, nam v Banki Koper skladno s svojo politiko niso hoteli odgovoriti. Triindvajsetega novembra lani se je za podjetje Rezidenca Čeligo začel stečajni postopek in upniki imajo do 23. februarja čas za prijavo terjatve. Toda Banka Koper je že pol leta pred začetkom stečaja poskušala unovčiti vpisane hipoteke. Na prvi dražbi so hotel ponujali za 8,4, na drugi za malo več kot šest milijonov evrov, a brez uspeha. Banki Koper je uspelo 10. junija lani na dražbi za sorazmerno majhen znesek 123.000 evrov odkupiti stavbno pravico nad parcelo pod stanovanjsko hišo.
Banka trdi, da stavbna pravica ni del stečajne mase. »Banka je z nakupom stavbne pravice preprečila možnost, da bi to pravico kupil kdo tretji in bi se potem hotel in bivalni del delila med različne lastnike, kar bi otežilo nadaljnji postopek prodaje hotela potencialnim kupcem,« so pojasnili iz Banke Koper. Tri dni po začetku stečajnega postopka je piransko okrajno sodišče na zahtevo Banke Koper izdalo sklep o izvršbi, na podlagi katerega je minule dni izvršitelj izpraznil nepremičnino.
»Ne bi smeli dovoliti izvršbe«
Odvetnica Andreja Strnad Panić trdi, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa o izvršbi, ker stavbna pravica od lanskega nakupa še ni vpisana v zemljiško knjigo. »Stvarno pravni zakonik pravi, da šele z vpisom stavbne pravice v zemljiško knjigo zares nastane pravica. Šele ko bo ta pravica vpisana, bo imela Banka Koper pravico zahtevati, sodišče pa pravico odločati o izvršbi,« trdi odvetnica, ki meni, da bi morala takšnemu sklepu ugovarjati tudi stečajna upraviteljica Irena Lesjak. Tej pa se ni zdelo nič spornega, da je en ločitveni upnik (obstajata najmanj dva) pred uvedbo stečajnega postopka z nakupom stavbne pravice posegel v stečajno maso: »Iz Banke Koper so mi sporočili, da hiša, ki se drži Rezidence Čeligo, ni sestavni del stečajne mase,« nam je povedala Lesjakova. Na naše vprašanje, kdo pravzaprav odloča, kaj je in kaj ni stečajna masa, še posebno ko je upnikov več, je odgovorila, da zakon takšne posege v stečajno maso dopušča in da lahko ločitveni upniki celo med postopkom stečaja prodajajo premoženje. »Tudi če je šlo za nezakonitosti, ni ničesar zamujeno. Vsa sporna dejanja, ki so se zgodila leto pred stečajem, je mogoče izpodbijati. Če je bila stečajna masa oškodovana, bom ukrepala,« pravi stečajna upraviteljica.
»Kako to, da hiša ni del stečajne mase? Zakaj pa stečajna upraviteljica prejema najemnino za hišo od družine Čeligo in pri tem nima pripomb?« sprašuje odvetnica. Na sodišču pojasnjujejo, da stavbna pravica ne more biti del stečajne mase, ker je bila prodana pred začetkom stečajnega postopka. Poleg tega pravijo, da deložaciji nista oporekala niti dolžnik niti stečajna upraviteljica, saj nista vložila ugovora zoper sodni sklep.
Tiskane izdaje
