Celje ima turistično infrastrukturo, vsebine še ne

Celje – Mestna občina Celje je v zadnjih letih obnovila veliko kulturnih spomenikov, muzeji so opravili svoje delo in postavili vrhunske stalne razstave, ki obiskovalce popeljejo skozi večtisočletno celjsko zgodovino. Infrastruktura je, a turisti Celje le oplazijo. Zdi se, da Celje ni središče turistične destinacije Dežela Celjska, ampak le vmesna postaja do zdravilišč.

Destinacija Dežela Celjska, ki združuje 21 občin Savinjske statistične regije, je lani imela 1,3 milijona prenočitev, 90 odstotkov jih je bilo v zdraviliščih. Mestna občina Celje jih je prispevala zgolj 39.554. Število ni presenetljivo, saj Celje velja za mesto enodnevnih izletov, kjer so v ospredju kulturnozgodovinski spomeniki.

Če domači gostje ob omembi Celja najprej zastrižejo z ušesi zaradi okoljskih bremen, tuji s tem niso obremenjeni. Sproščenost v mestu je navdušila Poljakinjo Magdo Bober, ki smo jo srečali v hostlu Mladinskega centra Celje: »S prijateljico sva načrtovali, da bova odšli v Piran, pa je bilo slabo vreme. Odločili sva se za ogled Celja, ki ni tako daleč od Ljubljane. V Sloveniji sva štirinajst dni in samo Bohinj mi je bil bolj všeč od Celja.« Podobno sta razlagala Elisa Bellutti in Andrea Nicoli iz Verone, ki sta nameravala ostati le en dan, pa sta bivanje podaljšala: »Navdušila naju je atmosfera, staro mestno jedro, bari, kavarne, sprehodila sva se ob reki. Turistične informacije so res dobre, zmotil pa naju je zelo drag voden ogled. Plačaš vodnika, ki stane 75 evrov, kar ni problem, če si to razdeli skupina desetih ljudi, ne pa dva. V drugih mestih si rezerviraš uro oziroma te pokličejo, ko je ogled na voljo.«

Premalo turistov iz zdravilišč

Večina turistov si v Celju ogleda stari grad, ki ga je občina v preteklih letih dodobra uredila. Še pred desetimi leti tam nisi mogel dobiti niti kozarca vode. Dolgoletni turistični vodnik Mohor Hudej, ki je bil eden najostrejših kritikov celjskih turističnih usmeritev, je navdušen, da ima grad končno vstopnino: »S tem se spremeni odnos do dediščine, ki je neizmerna.« Pravi, da sta prav dediščina, zgodovina velika celjska potenciala: »Na ogled imamo vse od antike do današnjega časa. Nismo stari Rim, ampak imamo zgodbo. Velika pridobitev sta stalni razstavi o celjskih grofih in Mesto pod mestom, ki je ena izmed fenomenalnih točk, čeprav med vsemi še najmanj izkoriščena glede na potencial.«

Stari grad in stalna razstava v kleti Knežjega dvorca Mesto pod mestom, ki je največja predstavitev ostankov rimske Celeie in situ, vsako leto privabita več kot 10.000 obiskovalcev. Grad si je v tem letu ogledalo že 20.000 turistov. Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman je dejal, da imajo letos prvič več tujih gostov: »Veliko turistov ni sploh nikjer zapisanih. Lani smo, recimo, gostili 600 Poljakov, Celje je bilo zanje prehodna destinacija. Opažam pa, da je premalo sodelovanja z zdravilišči, od koder pride k nam zelo malo turistov. Zanimivo bo videti številke, koliko ljudi, ki se je peljalo z muzejskim vlakom, je sploh prišlo v Celje.« Prav muzejski vlak je Zavod Celeia Celje, ki je odgovoren za turizem, napovedoval kot eno izmed možnosti za turistični razcvet. Zdaj z njim dodatno cvetita Podčetrtek in Rogaška Slatina.

Strategija, kaj je to?

Občina je uredila pešpoti do in okoli Šmartinskega jezera, ob lepem vremenu se tja valijo trume sprehajalcev, ki pa imajo ob jezeru bolj malo početi. Pogrešajo kopališče, ki je v državnem prostorskem načrtu predvideno, prav tako druge možnosti, ki čakajo na zasebno pobudo. Največji celjski neizkoriščen adut pa je po Hudejevem mnenju Savinja: »V preteklosti so Celju rekli biser ob Savinji, iz celotne Avstrije so sem hodili prav zaradi kopaliških zmogljivosti. Sploh zadnje čase, ko je Savinja čistejša, ko pridobiva nazaj ekonomsko vrednost, daje možnosti za neki alternativni turizem.« Savinjsko nabrežje je eno najbolj priljubljenih sprehajališč, a več od tega skoraj ni. Za zdaj so njegov potencial dodobra izkoristili le v knjižnici, njihova kavarnica z velikim vrtom in pogledom na reko niti ob dežju ne sameva. Svoj piskrček je pristavil tudi Zavod Celeia, ki v neposredni bližini poleti odpre mestno plažo.

Medtem pa mestno središče še vedno spi, v njem se bohotijo kitajske trgovine, butične so že dalj časa v trgovskih centrih, kjer mestni marketing bolje obvladajo. Mestnemu jedru manjka vsebina, opozarja Hudej: »Predvsem se moramo odločiti, ali bomo mesto tržili kot mesto ali bomo vanj vnašali popolne tujke. Govorim o kulturnih prireditvah. Menim, da narodno-zabavna glasba ne spada v to okolje, tako kot kozolec ne. Morda v dvorano Zlatorog, ne pa v mestno jedro.« Meščani so v novo leto vstopili z Modrijani, ki se menda spet vračajo septembra. Na celjskih kulturnih spomenikih pa boste lahko prisluhnili tudi dalmatinskim klapam.

Turistični denar

Dogodkov in posameznih prireditev je v mestu vedno več, po novem je tudi v Celju vsako drugo soboto Odprta kuhna. A prave povezanosti vendarle ni. Izgovarjanje na naključne turiste in dnevne obiskovalce zvodeni, če vemo, da Celje že samo zaradi sejemske dejavnosti vsako leto obišče več sto tisoč obiskovalcev.

Celjske zgodbe v svojih sobah turistom dobro prodaja hostel mladinskega centra. Tudi vodja Klemen Sagadin opaža počasne premike na bolje, a poudarja: »Imamo hardware, nimamo pa softwara. Veliko denarja je bilo porabljenega za infrastrukturo in prav toliko bi ga potrebovali za vsebino. Problem je še, ker vsak deluje zase, namesto da bi ponudniki turističnih storitev stopili skupaj in naredili enoten, celovit produkt. Turist da denar, če dobi v paketu doživetje, zgodbo, hrano. Hitro pa ve tudi, kaj je nateg.«

Sagadinove navedbe potrdijo številke. Občina je v zadnjih letih za turistično infrastrukturo namenila 15,8 milijona evrov. Turističnih taks bo letos okoli 35.000 evrov, kljub temu občina v proračunu za turizem namenja 259.000 evrov. A v teh evrih bo za vsebino ostalo bolj malo. Sto šestdeset tisoč evrov je predvidenih za subvencioniranje smučišča na Celjski koči, kjer delujeta adrenalinski park, bob kart, urejene so učne poti. Nepridobitnim organizacijam in ustanovam je namenjenih 35.000 evrov, med njimi je tudi Zavod Celeia, 50.000 evrov pa bodo namenili za investicijsko vzdrževanje Celjskega doma v Baški na otoku Krku. Za promocijo občine v okviru destinacije Dežela Celjska ostane 14.000 evrov.