Urgentni center Celje v celoti prevzela bolnišnica

V urgentnem centru bo od danes gospodar le bolnišnica, sprememb za bolnike ne bo.

Objavljeno
01. julij 2016 11.24
kuralt celje
K. M., STA
K. M., STA

Celje - Splošna bolnišnica Celje je danes organizacijsko in strokovno prevzela celotni Urgentni center Celje (UCC), vključno z enoto za hitre preglede oziroma modro-zeleni sektor ter rezervno ekipo za prvo ekipo mobilne reanimacijske enote. Pred tem sta za organizacijo dela v urgentnem centru hkrati skrbela celjska bolnišnica in Zdravstveni dom Celje, kar je pogosto povzročalo nemalo težav.

Po navedbah bolnišnice preskrbljenost z vsemi nujnimi zdravstvenimi storitvami kjub spremembi ostaja enaka. Ker pa bolnišnica sama nima dovolj zaposlenih, bodo v urgentnem centru še naprej dežurali tudi zdravniki iz ZD Celje, in sicer med 20. in 7. uro ter med vikendi in prazniki.

Za modro-zeleni sektor bodo zagotovili pomoč mlajših zdravnikov ter specializantov s področja urgentne medicine, od ponedeljka do petka pa bodo vanj razporedili specialistke in specializantke urgentne medicine, ki bodo zagotavljale tudi rezervno ekipo za prvo ekipo mobilne reanimacijske enote. Ta do 1. januarja prihodnje leto ostaja pod okriljem ZD Celje in bo na teren odšla, ko bo prva ekipa zasedena z delom, so za STA danes povedali v celjski bolnišnici.

Celjska bolnišnica bo od zdravstvenega doma najela tudi reševalno vozilo in dva reševalca, ob intervencijah se jim bo pridružil zdravnik iz modro-zelenega sektorja. Oba javna zavoda bosta tako v urgentnem centru še naprej sodelovala, a bo delo organizirala bolnišnica sama.

Nov urgentni center je bil zgrajen s pomočjo evropskih sredstev in deluje na 1500 kvadratnih metrih površin, dodatno je v kletnih prostorih za zaposlene na voljo okoli 300 kvadratnih metrov površin. Naložba, ki jo je delno financiral evropski sklad za regionalni razvoj, je bila vredna 12,6 milijona evrov. Od tega je vrednost nepovratnih sredstev znašala približno 6,2 milijona evrov, pri čemer je 85 odstotkov evropskih sredstev, ostalih 15 odstotkov pa je predstavljala slovenska udeležba za sofinanciranje kohezijske politike.