Tiskane izdaje
Celje, Ravne na Koroškem – Jutri bo svetovni dan preprečevanja samomorov. Slovenija po umrljivosti zaradi samomora spada med bolj ogrožene evropske države, z vidika celotne države pa se je število tako umrlih v zadnjih nekaj letih zmanjšalo.
Celjska zdravstvena regija (zajema četrtino Slovenije) po številu samomorov ostaja na samem vrhu v državi. Lani je bilo samomorilnosti znova več, na kar so v izjavi za javnost ob svetovnem dnevu preprečevanja samomorilnosti (10. september) opozorili v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo (ZZVC) in poudarili pomembnost prepoznavanja samomorilnih znakov pri posameznikih.
Do 3. septembra letos si je na območju upravnih enot Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje, Šentjur, Žalec in Velenje življenje vzelo 32 ljudi, v podatke pa nista zajeta Sevnica in Brežice, ki sicer spadata v celjsko zdravstveno regijo, a nam podatkov ni uspelo pridobiti. Iz trenda ni mogoče še prav ničesar sklepati. Prav možno je, da bo letošnja statistika ob še bolj zaostrenih ekonomsko-socialnih razmerah najbolj črna doslej, pred nami so še prazniki, ki običajno poglobijo duševno stisko pri starejših, osamljenih in zapostavljenih.
»Svojci ljudi, ki so storili samomor, pogosto povedo, da niso zaznali ali opazili ničesar, kar bi jim dalo slutiti, da si bo človek vzel življenje. A po globljem premisleku vendarle odkrijejo spremembe in znake, ki jih prej niso opazili. To so brezup, nemoč, nemir, črnogledost, umikanje iz družbe in podobno«, opozarja dr. Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine.
Raziskovalci ugotavljajo, da količnik samomora raste s starostjo, med moškimi je od tri- do štirikrat večji (na Celjskem je 83 odstotkov samomorilcev moških), v ospredju so depresivni, ločeni, ovdoveli, brezposelni, alkoholiki in takšni, ki so kdaj že poskusili storiti samomor.
Juričičeva svetuje, da človek, pri katerem začutimo stisko in brezup, ne sme ostati sam, vse dokler mu ne zagotovimo ustrezne pomoči in varnosti; iz njegove bližine odstranimo vse predmete, ki bi jih lahko uporabil pri poskusu samomora. Če se to kljub vsemu zgodi, bo takšnega človeka moral pregledati psihiater, morda bo – dokler ne mine krizno stanje – napoten na hospitalizacijo. »Po odpustitvi mora imeti močno podporo in spodbudo, pomembna sta redno jemanje predpisanih zdravil in strokovni nadzor.«
Od marca lani v okviru ZZVC deluje svetovalnica za prvo psihološko pomoč v stiski. Na 45-minutni pogovor s strokovnjakom stranke lahko pridejo kadar koli oziroma po predhodni telefonski najavi, napotnice ne potrebujejo, za enkratni obisk bodo odšteli pet evrov.
Na Koroškem nekoliko
manj samomorov
Tako kot po Sloveniji se je tudi na Koroškem v zadnjih letih stopnja umrljivosti zaradi samomora nekoliko znižala. Pred dvema letoma je na Koroškem samomor storilo 21 ljudi, lani pa 18, velika večina od teh (15) je bila moških. Leta 2010 je bilo na Koroškem 24 samomorov na 100.000 prebivalcev, medtem ko količnik samomorilnosti za Slovenijo znaša 20 samomorov na 100.000 prebivalcev.
Na Koroškem je bil najvišji leta 2006, ko je znašal 37 samomorov na 100.000 prebivalcev, nato pa se je gibal med 19 in 24. Po podatkih policije je letos do 1. septembra samomor storilo 12 ljudi, kar je primerljivo z letoma poprej. Primerjava med koroškimi upravnimi enotami je pokazala, da je samomorilnost najpogostejša med prebivalci upravne enote Radlje ob Dravi.
