Cena grozdja zadostuje komaj za stroške

Zadruga Vinska klet Krško je pred petimi leti za kilogram grozdja dobila 38 centov, letos 45, želja pa je 60 centov.

Objavljeno
07. oktober 2014 17.56
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Krško − Največji odjemalec grozdja v jugovzhodni Sloveniji, krška vinska klet, bo letos zaradi slabe letine namesto načrtovanih 1400 ton odkupila le približno 850 ton grozdja. Krčani bodo morali dokupiti do 200.000 litrov vina, kljub temu pa že tako nizke odkupne cene v primerjavi z lansko nočejo znižati.

Vinska klet, ki ustvari 85 prihodkov krške kmečke zadruge, je lani jeseni za kilogram grozdja kmetom v povprečju obljubila 42,5 centa. Konec leta je zaradi dobrega poslovnega rezultata za kilogram dodala še 2,5 centa dodatnega plačila.

»Trgatev smo te dni končali z obiranjem modre frankinje. Odkupna cena grozdja še ni določena, toda ob slabi letini − nizke sladkorne stopnje, višje kisline − bo podobna končni lanski,« pravi direktor zadruge Janez Živič: »To je nedvomno prenizka cena, s katero bodo ljudje ob tako majhnem pridelku kvečjemu pokrili materialne stroške. Ti so bili letos zagotovo za najmanj 20 odstotkov višji od običajnih.«

Posamezni zasebniki v Posavju in na Dolenjskem so v letošnjem letu za kilogram grozdja ponujali 60 ali 65 centov. Direktor pojasnjuje, da zadrugam tako visokih odkupnih cen na trgu ne bi uspelo unovčiti. Steklenico cvička trgovcem prodajo za okoli dva evra, ti ga z maržami in davkom končnim kupcem ponujajo za okvirno 3,8 evra.

Prodaja na leto pet odstotkov nižja

Z zdajšnjo ceno grozdja, ki je v pol desetletja zrasla z 38 centov na kilogram, v Krškem letos pričakujejo do 50.000 evrov dobička ob predvidenemu prometu v višini 2,7 milijona evrov.

»V prihodnjih letih si želimo odkupne cene dvigniti na vsaj približno spodobnih 50 do 60 centov,« razmišlja Živič, ki pravi, da bo cilj ob vedno manjših količinah prodanega vina dosegljiv, če bo Slovenija uvedla večji red v vinogradniško-vinarski panogi, preprečila dumpinške cene in zajezila črni trg.

Krška vinska klet je pred desetletjem na trg ponudila 1,2 milijona litrov vina na leto, zdaj prodajo od 900.000 do 950.000 litrov vina: »Finančna kriza se pozna vsem, tako trgovcem, kot nam, ki v zadnjem obdobju opažamo na leto približno petodstotno krčenje prometa.«

Vinska zadruga ima deset hektarov lastnih vinogradov, kjer je letos zaradi toče, gosenic in gnitja namesto 75 ton dozorelo le slabih 50 ton grozdja. Kljub podobno slabši letini v vinogradih 250 pridelovalcev, s katerimi imajo sklenjene petletne pogodbe o odkupu, njihovega cvička na prodajnih policah letos ne bo zmanjkalo. Zalog letnika 2013 je dovolj do januarja.

Za redne plačnike cvička dovolj

»Če v drugi polovici leta 2015 vina ne bo dovolj, bodo prednost imeli redni plačniki,« pravi Živič: »Največja plačilna nedisciplina je pri veletrgovcih, ki v strukturi prometa predstavljajo 55-odstotni delež. Plačilni roki znašajo od 90 do 120 dni, a nekateri kljub temu z nakazili zamujajo tudi 30 dni.«

V zaostrenih razmerah konzorciju 12 pridelovalcev cvička PTP država 70-odstotno sofinancira 275.000 evrov vreden promocijski program. A ne glede na pomoč bi bila zadruga, ki nima plačilnih zaostankov do dobaviteljev in kmetov − grozdje, odkupljeno lani, bodo dokončno podplačali novembra −, brez reorganizacije danes v rdečih številkah.

V zadnjih treh letih so število zaposlenih znižali za štiri osebe na 18, poslovanje so racionalizirali s tehnološko posodobitvijo kleti in polnilne linije. Za ta namen najeta posojila v višini 1,4 milijona evrov so v Krškem že odplačali. Z izjemo majhnega posojila v višini 45.000 evrov in načrtovanega novega za obnovo strehe v višini 40.000 evrov zadruga ni zadolžena.