Center za begunce tudi v Beli krajini

Črnomelj, Ljubljana – Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je na območju Bele krajine našlo lokacijo, ki bi lahko bila primerna za sprejemno-registracijski center za begunce. V kateri občini je, državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic še ni hotel razkriti, da ne bi po nepotrebnem razburjali lokalne skupnosti. Medtem v črnomaljski civilni iniciativi napovedujejo, da bodo še ta teden vložili pobudo za izvedbo referenduma.

Na njem naj bi se se občani odločali, ali želijo imeti migratski center na območju svoje občine ali ne. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič včeraj ni hotela komentirati namere civilne iniciative, saj pravi, da s podrobnostmi ni seznanjena. Odločitev za referendum je presenetljiva, saj so črnomaljski svetniki na nedavni seji sprejeli sklep, s katerim nasprotujejo vzpostavitvi nastanitvenega centra za begunce, od MNZ zahtevajo, da lokacijo za sprejemno-registracijski center poišče zunaj njihove občine in da prouči možnost prevoza beguncev iz črnomaljske občine na druge lokacije ob morebitnem povečanem begunskem toku.

»Uprava za logistiko in policija bosta v prihodnjih dneh naredili dokončno oceno. Če se bo lokacija izkazala za primerno, bomo o tem takoj obvestili tudi lokalno skupnost. Nekatere druge lokacije, ki so nam jih predlagali lastniki zemljišč, so bile neprimerne, bodisi iz logističnega vidika ali zaradi nezmožnosti ustrezne ureditve,« je za Delo povedal državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic.

V zadnjih mesecih so si v Beli krajini ogledali šest lokacij in kot najbolj primerno izbrali območje na Vražjem kamnu v občini Črnomelj, a je obrambno ministrstvo umaknilo svoje soglasje. Bržkone je k takšnemu ravnanju pripomogel tudi oktobrski protestni shod, na katerem so v Črnomlju izrazili nestrinjanje z vzpostavitvijo »kakršnega koli centra za begunce na območju Bele krajine«.

Zahteve občin razumemo kot predloge

Notranje ministrstvo ima že vzpostavljene sprejemno registracijske centre v Šentilju, Lendavi in Dobovi, sledila bosta še dva, in sicer na območju Ilirske Bistrice in v Beli krajini. Kot pravijo na MNZ jih bodo uporabili le v primeru, če v morebitnem drugem begunskem val beguncev ne bo več mogoče obvladovati razmer na obstoječih policijskih enotah. Center bo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije, ukinjen pa bo takoj, ko ne bo več potrebe za njegovo delovanje. Zadrževanje posameznika v centru bo največ do 72 ur, kolikor traja hitri postopek vračanja ljudi na Hrvaško.

Glede sklepov, ki so jih sprejeli svetniki, Šefic pravi, da jih ne razume kakor zahtevo, ampak kot predloge: »Večkrat pridemo do situacije, ko posamezni občinski sveti in župani predlagajo, da ilegalne migrante obravnavamo zunaj njihove občine. To ni najbolj primerno, na drugi strani pa mi ne gledamo toliko teritorialno, ampak kaj je funkcionalno najbolj primerno za izvajanje postopkov za najlažje in najbolj učinkovito vračanje ilegalnih prebežnikov«. Pri tem pravi, da ima MNZ vsa pooblastila, da sprejemno – registracijske centre in azilne domove vzpostavi na podlagi lastne odločitve in ne potrebuje nobenih soglasij občinskih ali mestnih svetov, če seveda zemljišča ali objekti niso v lasti občin. Šefic je povedal, da je MNZ sposobno sprejemno – registracijske centre vzpostaviti v največ dveh dneh. »Tudi v primeru izredno povečanega števila migrantov, denimo več tisoč na dan, imamo pripravljenega scenarij, pri čemer bi morali prilagoditi policijske postopke, vlada pa bi morala v najkrajšem času predlagati spremembo zakona o tujcih,« je povedal Šefic.