Tiskane izdaje
Že dolgo tega sem bančne posle z NKBM prenesel na Abanko, ker sem menil – in še danes trdim tako –, da Štajerci pač ne morejo upravljati mojega premoženja. Četudi ga je še tako malo. Z banko so same težave tako rekoč od nastanka, kar bi bil predvsem za severne Primorce predlanski sneg, če banki ne bi leta 1995 pripojili takratne Komercialne banke Nova Gorica. Menda regija še danes banki zagotavlja tretjino vsega prometa, bržkone tudi – ali pa predvsem – zaradi tako imenovanih zalednih služb, ki so ostale v primorskem novem mestu. Zaradi služb torej, ki čutijo okolje in se mu poskušajo prilagajati, da bo bančni volk še bolj sit, koza pa bo še nekako prišla do robide.
Takšne službe zdaj NKBM ukinja, kar pomeni do 90 bančnikov na cesti. Ostali bodo šalterji, kjer bomo lahko zaradi odločitve uprave nemoteno stresali jezo neposredno na tiste, ki niso nič krivi za centralizacijo pomembnih upravnih služb. Bančno, finančno, gospodarsko, kulturno in upravno središče severne Primorske s tem postaja Baška grapa. In to je šele začetek!
Iz politične korektnosti bi verjetno morali dodati, da lahko lastnik s svojim premoženjem dela, kar hoče. Kako delajo korporacije, je povsem predvidljivo. Toda sveta jeza pograbi človeka, ki ni pozabil, da je ničkolikokrat dokapitaliziral neko banko, se nekoč na vhodnih vratih zagozdil z zaslepljenimi somišljeniki za nakup delnic prav te banke, potem pa jo država proda najboljšemu ponudniku iz davčne oaze, ki mu ni mar, da je bil novogoriški del NKBM nekoč uspešnejši od štajerskega.
Sveta jeza človeka pograbi tudi zato, ker je, sodeč po – sicer upravičenem – odzivu sveta severnoprimorske regije z novogoriško mestno občino na čelu, brcanje ljudi na cesto sredi centra regije prvovrstno presenečenje. A NKBM je v preteklih dveh letih od menjave lastništva samo na tem območju zaprla pet manjših poslovalnic in v španoviji s Pošto Slovenije rovarila v odročnih krajih. Razlika je zdaj pač to, da so na vrsto za čiščenje v svežnju prišla kakovostnejša delovna mesta, za katera smo se doslej prepričevali, da so vendarle nedotakljiva.
Zato naj župani v prihodnje v podobnih primerih, ki se bodo zagotovo še pojavili, vendarle skoviknejo malce prej, četudi bi strašili brez potrebe. Primer centralizacije NKBM ni prav v ničemer precedens. Država že dobro desetletje centralizira samo sebe prav po korporativnem načelu racionalizacije in severnoprimorska regija je tukaj vzorčni primer z ukinjanjem kakovostnih javnih služb na območjih zunaj občinskih središč. In omenjena regija je doslej to tolerirala zgolj z nekaj mrmranja. Poziv Nove Gorice, naj se vsi po vrsti odpovedo storitvam NKBM, je napredek. V zgornjem Posočju, idrijsko-cerkljanskem pa naj se odpovedo še storitvam davkarije, geodetske uprave in sodišč, bi morali dodati.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
