Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presodilo, da v primeru Delfi AS proti Estoniji ni bil kršen 10. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki opredeljuje svobodo govora. To pomeni, da so mediji odgovorni tudi za vsebine, ki jih na njihovih spletnih straneh objavijo anonimni komentatorji.
Podjetje Delfi je lastnik enega največjih spletnih portalov v Estoniji. Leta 2006 so na svojih straneh objavili članek o podjetju, ki je spremenilo poti svojih trajektnih linij, kar je povzročilo zamudo pri odprtju ledenih cest do bližnjih otokov. Bralce je ravnanje podjetja razjezilo, svoje nestrinjanje pa so izrazili v anonimnih komentarjih. Številni zapisi so bili zelo žaljivi do večinskega lastnika podjetja, nekateri so vsebovali tudi grožnje.
Trajektno podjetje je tožilo medijsko družbo Delfi in estonsko sodišče mu je leta 2006 dodelilo odškodnino. V podjetju Delfi so se pritožili na sodbo, najprej v Estoniji, nato pa še na Evropskem sodišču za človekove pravice. To je že leta 2013 začasno presodilo, da Estonija ni kršila svobode govora. Medij je dovolil »komentarje neregistriranih uporabnikov in s tem je prevzel določeno odgovornost zanje. Tožeča stranka je po mnenju sodišča imela pri komentarjih ekonomski interes, saj je od njih odvisna obiskanost spletnih strani. V podjetju bi lahko vedeli, da bo članek sprožil negativne odzive proti trajektnemu podjetju in njegovim lastnikom.
Začasna sodba je tako že leta 2013 tehtnico nagnila na stran tistih, ki zagovarjajo pravico do osebnega dostojanstva, ko ta trči ob pravico do svobode govora. Zdaj je to sodbo ESČP samo še potrdilo.
Za učinkovito varstvo pravice do osebnega dostojanstva je po besedah odvetnika dr. Roka Čeferina nujno, da spletni portali in njihovi uredniki za objavljene anonimne komentarje prevzamejo odgovornost. »Vsak komentar naj preberejo, objavijo pa naj ga le, če ni preveč žaljiv. Če tega ne storijo, naj razžaljenim osebam odgovarjajo tako, kot bi odgovarjal avtor spornega komentarja, če bi bil znan. Za takšno ureditev govori tudi dejstvo, da spletni portal z objavljanjem in omogočanjem anonimnih komentarjev pridobiva ekonomsko korist, to je višje prihodke od oglaševanja, zato naj tudi nosi breme odgovornosti za objavo. Menim, da je le tako mogoče uravnotežiti svobodo izražanja in pravico do osebnega dostojanstva.« Primož Bratanič s portala Slo-tech pa opozarja, da izrecna zahteva po odgovornosti pomeni, da mediji ne morejo več omogočati svobodne izmenjave mnenj, kar vodi v samocenzuro in osiromašenje trga idej.
Ob šestih zjutraj na temo anonimnih komentarjev objavljamo še članek z naslovom Na spletu tudi šahistom zlahka zavre kri.
