Cerar: Storil bom vse, da Slovenija ne bo postala žep za migrantske tokove

Cerar in Angela Merkel se strinjata, da si je treba v begunski krizi še naprej prizadevati za skupne evropske rešitve.

Objavljeno
14. januar 2016 15.45
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin − Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je nemški kanclerki Angeli Merkel predstavil predlog pomoči držav Evropske unije Makedoniji pri nadzoru meje z Grčijo, poleg že sklenjenih dogovorov z Grčijo in Turčijo. Slovenski premier se je v Berlinu udeležil tudi gospodarskega vrha v organizaciji časopisa Die Welt in založbe Axel Springer.

Slovenski premier in nemška kanclerka se strinjata, da si je treba v begunski krizi še naprej prizadevati za skupne evropske rešitve in se truditi za odpravljanje vzrokov krize v državah izvora. Miro Cerar je krščanskodemokratski prvakinji Nemčije predstavil tudi predlog bolj intenzivne evropske pomoči Makedoniji pri nadzoru meje s Grčijo ob hkratni večji pomoči Grčiji in pospešenem uresničevanju dogovora s Turčijo. Predlog bo slovenska diplomacija že v prihodnjih dneh predstavila tudi drugim državam EU in območja. »Verjamem, da lahko to pripelje do učinkovite rešitve krize vsaj na balkanski poti, ki je, kot vemo, trenutno ne obvladujemo,« je povedal po pogovorih v kanclerski palači. »Nekontrolirano prihajajo migranti vseh vrst, tako upravičeni prosilci azila kot vsi tisti, ki do njega niso upravičeni.«

Foto: Hannibal Hanschke/Reuters

Zanj je bistveno, da Evropska unija pomaga Grčiji pri vzpostavitvi mejnega nadzora na njenih zunanjih mejah, ki so hkrati tudi zunanje meje EU. »Treba je razumeti, da so Grki na hudi preizkušnji, v ekonomsko težkem položaju so soočeni z navalom migrantov na prvi črti sprejema in se tako kot nobena druga evropska država ne morejo sami soočiti s to krizo. Res potrebujejo našo pomoč in že dogovorjeno intenziviranje delovanje Frontexa s hot spoti in obalno stražo bo zelo učinkovito za preprečevanje ilegalnih prihodov v Evropo.« Tisti, ki so upravičeni do azila, bodo seveda lahko v Evropo prihajali še naprej, saj je treba pomagati ljudem z vojnih območij, ki resnično bežijo v strahu za svoja življenja, verjame Miro Cerar, za vse druge pa predlaga poostreni vseevropski nadzor tudi na makedonsko-grški meji. »To bi bila druga točka nadzora, kjer bi zaustavili še vse tiste neregularne migrante, ki bi se prebili skozi prvo točko.«

Predsednik slovenske vlade meni, da bi bil to zelo jasen in odločen signal tihotapcem, ki se igrajo s človeškimi življenji, pa tudi vsem, ki ne bežijo iz nuje. Evropa mora pomagati tudi tem in jim delno že pomaga, da bi možnosti za delo in spodobno življenje dobili v svojem kulturnem okolju v Turčiji in drugih varnih državah. »Vidimo, da so kulturne razlike med migranti in nami, ki živimo tu, izrazito velike in da bo integracijski proces izredno težaven. Nedavni dogodki v Nemčiji so to pokazali v še bolj dramatični meri. Evropa mora ostati odprta za migracije, a moramo njihovo število precej omejiti in dati prostor vsem tistim, ki res potrebujejo človekoljubno pomoč,« je po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel povedal Miro Cerar.

V kabinetu predsednika vlade so tudi zavrnili pisanje avstrijskega dnevnika Kronen Zeitung, češ da se je s kanclerko Merklovo dogovoril o »projektu treh držav« za končanje dobrodošlice migrantom. Po teh poročilih naj bi že v petek začeli z veliko strožjim pristopom, v katerega naj bi bila vpletena tudi avstrijska vojska.

»Storil bom vse, kar je treba, da Slovenija ne bo postala žep za migrantske tokove«

»Kot predsednik vlade republike Slovenije pa bom moral v primeru, če ta predlog ne bo sprejet in če se bo nadaljeval trend zapiranja meja severno od nas, skupaj z vlado narediti vse za zaščito interesov Slovenije in slovenskih državljanov,« je še povedal Miro Cerar. »To pomeni, da bodo morali biti naši odzivi podobni, kar bo seveda peljalo v prej nakazani proces, a bom storil vse, kar je treba, da Slovenija ne bo postala žep za migrantske tokove. V tem primeru bo treba ukrepati tudi bolj radikalno, čemur bi se rad izognil s skupno evropsko rešitvijo.«

Foto: Fabrizio Bensch/Reuters

»Na meji Evrope čakajo milijoni potencialnih migrantov, v prihodnjih letih pa jih bo lahko še veliko več«

Nemška kanclerka Angela Merkel se na novi slovenski predlog še ni odzvala, saj je zanj šele izvedela, je povedal slovenski premier, zunanji minister Karl Erjavec pa se bo že v prihodnjih dneh o njem pogovarjal z balkanskimi in drugimi šefi diplomacije, svoje kolege bo obvestil tudi sam. Po Cerarjevih ocenah pa se kanclerka zaveda, da je treba begunsko problematiko reševati s skupnim pristopom in celovito ter se tako kot Slovenija zavzema za večjo solidarnost in sodelovanje med državami, za odpravljanje vzrokov krize in učinkovitejše zavarovanje zunanjih meja. »Dejstvo pa je, da nemške mejne oblasti že zavračajo begunce brez ustreznih dokumentov,« je dejal in če se bo to nadaljevalo ter povzročilo reakcijo Avstrijcev na njihovi meji s Slovenijo, bomo morali mi povsem enako isti hip storiti na naši meji s Hrvaško. »Mislim, da je skrajni čas za skupno rešitev in moj predlog je v tem zelo konstruktiven. V nasprotnem primeru bo položaj zelo težko obvladljiv.«

Premier Cerar je v pogovoru z berlinskima dopisnicama Dela in RTV Slovenija govoril tudi o žičnatih ograjah in drugih ovirah, ki jih Slovenija postavlja na meji s Hrvaško in o katerih se zadnje čase veliko razpravlja. »Naj zelo jasno povem, da na meji Evrope čakajo milijoni potencialnih migrantov, v prihodnjih letih pa samo na afriški celini morda stotine milijonov okoljskih, ekonomskih ali političnih migrantov. To so ogromne številke. Vidimo, kako težko poteka že integracija ljudi, ki so doslej prišli v Evropo, s kakšnimi problemi se soočamo.« V Slovenijo še vedno vsak dan pride v povprečju štiri tisoč migrantov, ki jih registriramo, ustrezno humanitarno oskrbimo s hrano, z vodo, oblačili in toplo namestitvijo, potem pa jih pošljemo proti njihovim ciljnim državam. »Vemo pa, kako se je sosednja država obnašala pred meseci, vemo, kako so nam ponoči pošiljali na tisoče beguncev nenapovedano in razpršeno čez polja in vodo in nobene garancije nimamo, da se takšna praksa ne bo ponovila. Zato smo začeli postavljati tehnične ovire, takšne, ki migracije usmerjajo na enotne vstopne točke.«

Foto: Igor Zaplatil/Delo

Slovenija s tem sporoča, da še vedno sprejemamo migrante, a ne bomo več dovolili, da bi naval beguncev ogrožal življenja in da bi ljudje nekontrolirano prihajali na kmetije in njive. »Ti ljudje so lačni in v stiski in to lahko pripelje do številnih napetosti, zato je nujno, da smo v temeljih zavarovali meje ter dali signal, da tega ne bomo dopustili. Ta signal so nekateri vzeli zelo resno.«

Pred poldrugim mesecem so na primer izvedeli za kolono avtobusov na poti proti Beli krajini, je navedel, in le s hitro reakcijo so preprečili, da bi ti begunci vstopili v Slovenijo in se potem razpršili po državi. Po njegovem prepričanju ne smemo dovoliti niti prihoda prevelikega števila ljudi za naše kapacitete, saj bi to prineslo humanitarno krizo in ogrožanje varnosti ljudi in premoženja. »Ob milijonih, ki čakajo, Slovenija mora ukrepati. Seveda pa bom najbolj vesel, če se bo ta migrantski tok ustavil in v tistem hipu bomo začasne ovire odstranili.« Miro Cerar si želi, da bi bilo to možno storiti še pred poletjem in turistično sezono, »kajti neobvladljivi tokovi migrantov zagotovo niso v interesu ne Slovenije niti Hrvaške ali katere koli druge evropske države.«